Samostojni podjetnik, bolniška odsotnost

Bolniško nadomestilo za samozaposlene. (Vir slike: Pixabay)

Bolniško nadomestilo za samozaposlene

V Sloveniji je trenutno okoli 90.000 ljudi, ki dejavnost opravljajo samostojno ali delujejo kot samostojni podjetniki. Trenutna zakonodaja jih glede nadomestila za bolniško odsotnost v primerjavi z osebami v delovnem razmerju postavlja v precej bolj neugoden položaj.
Samostojni podjetnik, bolniška odsotnost

Bolniško nadomestilo za samozaposlene. (Vir slike: Pixabay)

V primeru bolniške odsotnosti zakonodaja samozaposlenim osebam prvih 30 dni ne daje pravice do uveljavljanja denarnega nadomestila. Šele z 31. dnem odsotnosti nadomestilo prične izplačevati Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Neustavna zakonska ureditev?

Osebam v delovnem razmerju v primeru bolniške odsotnosti prvih 30 dni nadomestilo izplačuje delodajalec. Samozaposlene osebe delodajalca nimajo, zato to breme pade nanje. Njihov dohodek je odvisen le od njihovega osebnega dela, saj večinoma ne zaposlujejo oseb, ki bi jih v primeru odsotnosti lahko nadomeščale. Zaradi strahu pred izpadom naročil, dohodka in posledično možnosti zaprtja njihovega s.p tako pogosto delajo tudi, ko so bolni.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) si že vrsto let prizadevajo za prehod bremena nadomestil v času bolniške odsotnosti z delodajalca na ZZZS. Sedanjo zakonsko ureditev ocenjujejo kot protiustavno ravno zaradi dejstva, da neutemeljeno različno obravnava obe skupini zavezancev (samozaposlene in osebe v rednem delovnem razmerju).

Potrebna bo reforma zakonodaje

Že marca letošnjega leta je poslanska skupina Levica vladi predlagala, da v okviru zdravstvene reforme uredi in zagotovi pravico samozaposlenih oseb do bolniškega nadomestila. Vlada je takrat pobudo zavrnila, zato so novelo pripravili v poslanski skupini sami.

Konec letošnjega septembra so v parlament vložili predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po njej bi samozaposlenim nadomestilo za bolniško odsotnost že od začetka zadržanosti izplačal ZZZS. Poslanci predlagajo, da bi ZZZS samozaposlenim pričel izplačevati nadomestilo s četrtim dnem bolniške odsotnosti in ne šele z 31. dnem, kot je to urejeno s sedanjo zakonodajo. Pravica bi sicer pripadla le samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, ki bi jim v času bolezni lahko zagotovili nadomeščanje. Prav ta skupina samozaposlenih je najbolj ogrožena, saj ima praviloma tudi najnižje prihodke.

Varovalko pred izkoriščanjem nove ureditve predstavlja predlog, da bi delodajalci, pri katerih delavci opravljajo delo v obliki prikritega delovnega razmerja, morali ZZZS vrniti nadomestilo, ki ga je zavod izplačal samozaposlenemu za čas, ko je bil bolniško odsoten.

Viri: MMC RTVSLO, Svet24, Levica, MMC RTVSLO.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
FURS pojasnjuje: novi pogoji za normirance in progresivna obdavčitev

FURS pojasnjuje: novi pogoji za normirance in progresivna obdavčitev

Novi zakon prinaša višje prihodkovne pragove za vstop v sistem normiranih odhodkov, pomembno omejitev ponovnega vstopa po izstopu ter nova pravila izstopa na podlagi povprečnih prihodkov. Od leta 2026 uvaja tudi progresivno dohodninsko stopnjo za normirance. Več >

Kakšne omejitve veljajo pri izvršbi v letu 2026?

Kakšne omejitve veljajo pri izvršbi v letu 2026?

Izvršba lahko poseže v dolžnikovo premoženje in prihodke, vendar samo v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) hkrati določa prejemke in predmete, ki so iz izvršbe izvzeti, ter prejemke, na katere je izvršba omejena. Namen omejitev je dolžniku in osebam, ki jih mora preživljati, zagotoviti osnovna sredstva za preživetje. Več >

Obvezna božičnica: podjetja bi morala izplačati najmanj 639 evrov, gospodarstvo opozarja na posledice

Obvezna božičnica: podjetja bi morala izplačati najmanj 639 evrov, gospodarstvo opozarja na posledice

Vlada predlaga uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in brez prispevkov. Podjetja bi jo morala izplačati do 18. decembra, v izjemnih primerih pa najpozneje do 31. marca prihodnje leto. Več >

Napotki za izvajanje turistične dejavnosti v letu 2025

Napotki za izvajanje turistične dejavnosti v letu 2025

AJPES je za gostitelje pripravili kratke napotke za učinkovito ravnanje ob prehodu v leto 2025. Napotki temeljijo na upoštevanju zakonodaje glede vodenja knjige gostov, poročanja in hrambe podatkov. Več >

Nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti 2025

Nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti 2025

Z novim letom 2025 se uvaja nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2025. V določenih primerih bodo potrebne prilagoditve glavne in drugih dejavnostih, ki jih imate poslovni subjekti vpisane v Poslovni register Slovenije. Več >

Prodaja nepremičnine: ali poznate vaše davčne obveznosti?

Prodaja nepremičnine: ali poznate vaše davčne obveznosti?

Lastnik nepremičnine je v primeru prodaje svoje nepremičnine zavezan k plačilu davka na promet nepremičnin. Poleg tega pa v določenih primerih postane tudi zavezanec za dohodnino od dobička iz kapitala, ki pa se plača le v primeru, če je bila nepremičnina pridobljena po 1.1.2002. Več >

Oznake:
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani