Dopolnilna dejavnost na kmetiji kot možnost dodatnega zaslužka

Dopolnilna kmetijska dejavnost je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost. Izvaja jo lahko član kmetije, ki jo predhodno ustrezno priglasi in za to pridobi dovoljenje. Na isti kmetiji je možno opravljati več dopolnilnih dejavnosti, vendar se za isto vrsto dejavnosti lahko določi le en nosilec. Temu sicer lahko pomagajo člani kmetije in tamkajšnji zaposleni, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

Osnovna dejavnost kot temeljna dejavnost

Dopolnilna kmetijska dejavnost se izvaja na kmetijah, kjer že opravljajo določene osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost se pri tem šteje vsaka pridelava kmetijskih in gozdarskih pridelkov v okviru kmečkega gospodinjstva, kot je določena z veljavno zakonodajo. Bistveno je, da pridelkom po njihovem biološkem preobražanju ni spremenjena oblika – niso na kakršen koli način predelani. Takšna dejavnost se mora izvajati na zemljiščih, ki so ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.

Med osnovne dejavnosti sodijo čebelarstvo, pridelava poljščin, živinoreja, pridelava različnih vrst sadja, hmelja, grozdja in oljk, gojenje in varstvo gozda ter dela za vzdrževanje lastnih gozdnih cest. Kot del pridelave se šteje tudi priprava izdelkov za prodajo – čiščenje, luščenje in sortiranje (ti postopki se še ne štejejo za predelavo pridelka).

Kot primer primarnega proizvoda lahko navedemo sadje. V primeru da to sadje predelamo v sok, pa pride do spremembe prvotne oblike pridelka v sekundarni produkt, kar že sodi v dopolnilno dejavnost.

Izpolnjevanje pogojev za dopolnilno kmetijsko dejavnost in pridobitev dovoljenja

Nosilec dopolnilne kmetijske dejavnosti mora le to pred pričetkom priglasiti pristojni upravni enoti. Po plačilu pristojbine v višini 18,10 evra ta izda dovoljenje v 60 dneh. Poseben obrazec sicer ni predpisan, mora pa nosilec dejavnosti v vlogi navesti:

• svoje osebne podatke,
• lokacijo opravljanja dejavnosti,
• številko kmetijskega gospodarstva te kmetije,
• vrsto dopolnilne dejavnosti (s šifro SKD) in
• časovno obdobje opravljanja (če gre za sezonsko dopolnilno dejavnost).

Če vložnik vloge ni hkrati tudi nosilec kmetije, mora k vlogi priložiti soglasje nosilca kmetije, s katerim mu ta dovoljuje da na njegovi kmetiji opravlja dopolnilno dejavnost.

Ko upravna enota odloča o podelitvi dovoljenja za dopolnilno dejavnost najprej preveri ali kmetija izpolnjuje dva osnovna pogoja:

• v uporabi mora imeti najmanj en hektar primerljivih kmetijskih površin. V primeru da se ukvarja s predelavo medu, mora imeti najmanj 10 evidentiranih čebeljih družin,
• letni dohodek dopolnilne dejavnosti ne sme presegati treh povprečnih plač v preteklem letu, oziroma petih povprečnih plač, če gre za kmetijo na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Posebni pogoji vezani na vrste dopolnilnih dejavnosti

Za določene dopolnilne dejavnosti so predpisani tudi dodatni pogoji, ki so vezani na kmetijske površine. V primeru opravljanja dopolnilne dejavnosti:

• predelave gozdnih sadežev, gozdnih lesnih sortimentov ter proizvodnje in prodaje energije iz lesne biomase, je potrebno imeti v lasti še 0,6 hektarja gozda
• izdelave enostavnih izdelkov iz lesa in domače suhorobarske galanterije, je potrebno imeti v lasti najmanj 2,0 hektarja gozda
• predelave zelišč, je potrebno imeti v uporabi najmanj 0,02 hektarja površin z zelišči
• vzreje in predelave vodnih organizmov, se zahteva vodno zemljišče, vpisano v centralni register objektov akvakulture in komercialnih ribnikov.

Nosilci dopolnilnih dejavnosti svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic in tečajev ter usposabljanje na kmetiji, pa potrebujejo tudi ustrezno izobrazbo, ki jo predpisuje Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

Če vložnik izpolnjuje pogoje, mu upravna enota izda dovoljenje in podatke vpiše v Register kmetijskih gospodarstev. Tja se vpiše tudi podatek o letnem dohodku iz dopolnilne dejavnosti, ki ga je zavezanec dolžan sporočiti sam.

Vrste dopolnilnih kmetijskih dejavnosti

Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji navaja, katere vrste dopolnilnih dejavnosti je možno opravljati. To so:

• predelava primarnih kmetijskih pridelkov, medu, zelišč, gozdnih sadežev, gob ipd. (proizvodnja moke, peka kruha in peciva, proizvodnja olja, predelava sadja in zelenjave, proizvodnja sokov, zakol živali in predelava mesa, predelava mleka, predelava zelišč, predelava medu, proizvodnja piva in fermentiranih pijač itd.);
• predelava gozdnih lesnih sortimentov (izdelava lesene embalaže, izdelava izdelkov iz lesa, izdelava lesnih briketov in drv);
• prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij (lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov, prodaja na kmetiji in od vrat do vrat, prodaja na drobno po pošti ali preko interneta, prodaja trgovcem na drobno);
• vzreja in predelava vodnih organizmov;
• turizem na kmetiji (turistične kmetije z nastanitvijo, ježa živali, športni ribolov, piknik prostori itd.);
• dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki (lončarstvo, tkalstvo, pletenje, suhorobarstvo, medičarstvo, svečarstvo, kovaštvo, mizarstvo, tesarstvo, slamnikarstvo, izdelovanje narodnih noš, oglarstvo, peka na tradicionalen način, predelava zelišč, itd.);
• predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov
• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela;
• svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;
• socialno-varstvene storitve.

Kaj pa davki in prispevki?

Višina prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo odvisna od statusa nosilca (ali je zavarovan kot kmet, zaposleni) in od odločitve o vključitvi v zavarovanje. Nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so tudi zavezanci za plačilo davka od dohodkov iz dejavnosti. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se pri tem šteje dohodek brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, kot je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine. Zavezanec lahko davčno osnovo ob upoštevanju pogojev ugotavlja tudi z upoštevanjem normiranih odhodkov.

VIRI: Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, Zakon o kmetijstvu