Vir slike: Pixabay.com.
Ker velik del oglaševanja poteka ravno preko družbenih medijev, je potrebno razumeti specifična pravila komunikacije in način gradnje odnosov.
Po nekaj obiskih podjetniških delavnic in lastni raziskovalni akciji sem prišla do enačbe, ki jo mora poznati vsak podjetnik. Formula za pozicioniranje blagovne znamke na družbenih omrežjih je sestavljena iz pravil, ki so morda na prvi pogled preprosta, vendar hkrati zelo zahtevna.
V tem članku se bom zato posvetila komunikaciji. Naštela bom nekaj pravil in trikov, katerim sledijo tudi največji guruji družbenih medijev.
Zlata pravila učinkovite komunikacije na družbenih medijih
Na družbenih medijih komuniciramo tako verbalno kot neverbalno. Komuniciramo z lastno vsebino in z lastno odzivnostjo. Naše slike, všečki in komentarji vplivajo na odzivnost drugih uporabnikov. Preberite 5 zlatih pravil učinkovite komunikacije na družbenih medijih.
1. Dober načrt
Pred samim začetkom se moramo dobro zavedati, s kom želimo komunicirati, kaj želimo povedati in na katerih medijih želimo to deliti. Najpomembnejši je cilj! Kaj želimo z objavo doseči?
2. Poznavanje omrežja in urejanje profila
Kdo smo, kaj predstavljamo, kje živimo, kakšen je naš moto, link… Vse to uredimo v razdelku ”bio”. Ne pozabimo na hashtag-e! Instagram ponuja tudi funkcijo ”business profile”, ki omogoča, da na profil dodamo svojo spletno stran in poklic/področje, ki ga pokrivamo. Da je področje biografije urejeno, lahko uporabimo razmike več vrstic.
Tudi na Facebooku moramo poskrbeti za dober opis naše zgodbe (v kolikor imamo Facebook page). Časovnica naj bo zapolnjena, da sledilci vidijo deljeno vsebino. Lahko delimo svojo vsebino (npr. iz lastne spletne strani, bloga, YouTube kanala) ali pa relevantno vsebino drugih avtorjev. V slednjem primeru moramo vedno pojasniti, zakaj smo vsebino delili, ter označiti originalnega avtorja.
Na LinkedInu pa je v razdelek ”summary” zlasti pomembno izpostaviti izzive, ki jih rešujemo. Pomembno je, da je naš URL naslov urejen (preprost za iskalnik), da imamo specifičen naslov (kakšno delovno mesto zasedamo), profesionalne fotografije in čim več kontaktnih podatkov. Kadar dodajamo nove strokovne prijatelje, pa je smiselno dodati tudi personalizirano sporočilo.
Vir slike: Pixabay.com.
3. Ustvarjanje relevantne vsebine
Ključno je, da na različnih omrežjih objavljamo različno vsebino. Instagram, Facebook in LinkedIn se med seboj bistveno razlikujejo in so namenjeni različnim objavam. Medtem ko so motivacijski citati na Instagramu še sprejemljivi (čeprav vedno manj!), so na Facebooku, zlasti pa na LinkedInu nedopustni. Medtem ko gre pri Instagramu v največji meri za lifestyle, gre na Facebooku mnogo bolj za izobraževanje, informiranje in prodajo.
Facebook je družaben in obveščevalen, Instagram je navdihujoč, LinkedIn pa strokoven. Naj bo temu primerna tudi vsebina.
Deljenje provokativnih mnenj na družbenih medijih je lahko tvegano, saj velikokrat izzove gorečo debato. Dobro je, da poleg mnenja navedemo tudi dokaz za naše razmišljanje in tako izpademo bolj kredibilni.
Na Facebooku lahko podajamo novice, do katerih nimajo vsi tako hitrega dostopa. Če to ljudem veliko pomeni, ne bodo hoteli zgrešiti naslednje objave in nam bodo zvesto sledili. Zgradimo lahko tudi odnos z nekonkurenčnimi posamezniki (sodelovanje). Zadnje čase Facebook visoko nagradi tiste, ki se poslužujejo story-jev, čeprav se ti niso približali popularnosti story-jev na Instagramu.
Na LinkedInu je pomembno tudi spremljanje konkurence (koga všečka in katere besede uporablja). Poleg tega je LinkedIn primeren za ”content marketing”. Vsaka objava naj ima dodano vrednost. Če obiščemo neko konferenco, lahko objavimo 5 ključnih točk, ki so nas naučile nekaj novega.
Komunikacija na Instagramu je specifična. Ne gre za direktno prodajo! Gre za izobraževanje in deljenje znanja. Najbolje je, da v nečem izstopamo, da smo osredotočeni na nek segment vsebine in da smo po tem prepoznavni! Sporočati moramo tisto, kar naše sledilce zanima. Zajeti moramo novosti na tem področju in pripovedovati zgodbo.
Recept za uspešno zgodbo se glasi nekako takole: Junak zgodbe se zaveda, da ima problem. Na svoji poti sreča guruja, ki mu ponudi nasvet in usmeritev. Na podlagi tega končno pride do odrešitve. Zgodba naj vključuje osebno noto! Ne bojmo se razkrivanja do določene meje. Zaupajmo naše strahove, uspehe, dileme, cilje… Takšne zgodbe vzbudijo čustva in sledilce še bolj pritegnejo k odzivu.
Zgodbo pa velikokrat povemo kar s svojo fotografijo. Pomembneje od tega, kaj ponujamo, je, da pokažemo sebe. Zasledimo lahko, da se direktorji podjetij, startupov pojavljajo na izletih, z družino in prijatelji. S tem gradijo zaupanje, odnos in se pokažejo v pristni luči. Osebna komunikacija z obrazi je izjemno pomembna. Pokažite se, da ste bili na dogodku. Posel se sklepa z ljudmi, ne z logotipi!
Z ustvarjanjem lastnih fotografij pa je velikokrat ogromno dela, zato se je dobro zavedati, da nam pride prav ”user-generated content”, torej vsebina, ki jo naredijo naše stranke. Ponovno objavimo lahko torej fotografijo, ki že obstaja (seveda ne od konkurence), v opisu pa označimo originalni vir ter dodamo hashtag-e. Na takšen način prihranimo čas, hkrati pa ustvarjamo skupnost, dialog in odnos.
4. Dvosmerna komunikacija
Poleg vizualne vsebine pa je potrebna tudi odzivnost: všečkanje in komentiranje. Družbena omrežja so dvosmerna komunikacija! Če pričakujemo komentarje in všečke s strani sledilcev, sami pa smo pasivni opazovalci objav, gre za neučinkovito, enosmerno komunikacijo. S sledilci je potrebno graditi odnos in ustvarjati ”social proof”. Vpletajmo se v pogovore, teme, skupine, delimo prihajajoče dogodke in lastna mnenja. Če želite odziv sledilcev, bodite odzivni tudi sami.
Še nekaj koristnih informacij:
Komentarji, ki vsebujejo 5 ali več besed, se uvrščajo višje. Obstaja pa tudi limit komentarjev. Po najnovejših informacijah naj bi bilo dovoljeno napisati do 250 komentarjev dnevno. Tudi všečkanje ima svoj limit, in sicer veljala naj bi formula: 1,5 x količina uporabnikov, ki jim slediš na dan. Na primer: če začneš slediti 400 osebam dnevno, lahko všečkaš do 600 objav na dan. Vendar to so zgolj približne ocene.
Kako najlažje vplivamo na odzivnost naših sledilcev?
- Postavimo vprašanje! Primer: Hofer: …Kakšen smuti pa si običajno pripravite sami? Zaupajte nam v komentarjih.
- Vključimo jih v lasten projekt. Primer: Manca Korelc je sledilce vprašala, katera platnica za njeno knjigo se jim zdi najboljša.
- Objavimo nagradne igre.
- Delimo dobre ideje. Primer: Iglu šport je podal ”vikend idejo”, pri tem pa uporabil fotografijo svojih sledilcev.
- Zabavamo. Primer: Gif – ”Ko gredo tvoji prijatelji na pot brez tebe”.
- Smo hitri in odzivni. Primer: Oreo je med prireditvijo Super Bowl odlično izkoristili izpad elektrike. Na svoj profil so namreč objavili sliko z napisom “You can still dunk in the dark”. Z eno samo objavo so pritegnili ravno toliko pozornosti kot oglasi na prireditvi, za katere so podjetja porabila milijone dolarjev.
Vir slike: Pixabay.com.
5. Testiranje in merjenje
Nobeno pravilo učinkovite komunikacije pa ne bo boljše od podrobne analize. Analiza lastnega profila nam pove največ o tem, kaj spremeniti in izboljšati.
Torej, komunikacija na družbenih medijih je specifična ter zahteva veliko truda in časa. Vendar ”ne-komunicirati” pravzaprav ni mogoče. Zato je pomembno, da izbiramo prave načine za prenos sporočila. Dobra komunikacija je ključ do uspeha. »Komunikacijo občutimo kot nepredvidljivo hojo po pajčevini. Če izbiraš neprimerne besede in vedenje, se pajčevina pretrga in padeš v konflikt, s pravo besedo pa zaplešeš po pajčevini sogovorniku naravnost v srce«.
Avtorica članka je Klara Vrbnjak. Za bolj poglobljene informacije o gradnji blagovne znamke na družbenih medijih ste vabljeni k branju celotnega članka na eifles.blogspot.com.
Literatura
- Jelečević, M. (2017). Družbena omrežja: 11 razlogov, zakaj so pomembna za tvoje podjetje.
- Korelc, M. (2018). 5 zlatih pravil uporabe družbenih omrežij. Dnevi podjetništva 2018. Ljubljana: Tehnološki park.
- Mandič, T. (1995). Komunikologija: Psihologija komunikacije. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
- Noah (2019). Instagram limits and strategies update 2019.
- Poženel, D. B. (2018). Gradnja blagovne znamke – tek na dolge proge. Dnevi podjetništva 2018. Ljubljana: Tehnološki park.
- York, A. (2018). Best times to post on social media: 2018 industry research.
