Divja je hidrolat iz slovenskih divjih, prosto rastočih rastlin, ki jih člani ekipe naberejo sami (Vir slike: Divja).
Na platformi Adrifund, o kateri smo pisali v članku Slovenska platforma za množično financiranje nastala iz diplomske naloge, njeni člani ponujajo hidrolat iz slovenskih divjih, prosto rastočih rastlin, in sicer dva vonja: hidrolat prvih cvetov črnega trna (lat. Prunus spinosa), ki so ga poimenovali Pomladna pregreha, in hidrolat iz slovenskih iglavcev, ki sliši na ime Jasa sredi gozda. »Na splošno imajo hidrolati izredno širok spekter uporabe, odvisno od rastlin, ki jih vsebujejo. Uporabljamo jih lahko v kozmetičnih pripravkih, pripravkih za nego kože, aromaterapij in prehrani,« pojasnjuje ekipa.
Uporabljamo ga lahko kot hladno razpršilo za telo, primeren na potovanjih in klimatiziranih prostorih, saj kožo osveži ter ohladi, kot tonik, s katerim zdravimo akne, rane in vnetja, vodica po britju, ob prehladnih obolenjih, ustna vodica in ob utrujenih očeh. »Utrujenost odpravimo tako, da na bombažno krpico vlijemo nekaj ohlajenega hidrolata. Položimo jo na oči za 10 minut,« pravijo člani.
Izdelki so brez konzervansov in drugih dodatkov, njihova življenjska doba pa je odvisna od rastline, ki jo vsebujejo. Tako je na primer za iglavce, kot je Jasa sredi gozda, rok uporabe dve leti, pri črnem trnu pa eno leto.

Divja nastaja na primorskem koncu in v Kočevskem rogu, pri čemer morajo biti izpolnjeni trije pogoji (Vir slike: Divja).
Zahtevna proizvodnja
Postopek proizvodnje zahteva kar nekaj izpolnjenih pogojev. Prvič, potrebno je sonce, saj takrat rastline vsebujejo največje količine aromatičnih spojin, drugič, neokrnjena narava (črni trn nabirajo v primorskih koncih, sestavine za Jaso sredi gozda pa v Kočevskem rogu), tretjič, naravni vir vode. »Celoten postopek destilacije poteka približno eno uro, saj po tem hidrolat izgubi svojo moč in intenziteto, tako da destilacijo zaključimo oziroma zamenjamo obstoječi rastlinski material za svežega. Izvajamo parno destilacijo, kjer damo rastlinski material samo v vrat destilatorja in je najprimernejša za pridobivanje naših produktov, obstaja pa tudi vodna destilacija, kot se kuha žganje, kjer je botanični material v vodi v kotlu destilatorja.« razložijo.
Certifikati in testiranja: tisoč evrov
Iz previdnosti se vsi produkti pošljejo na analizo alergenov. Večina teh se ne izvaja v Sloveniji, temveč v tujini, kar vzame kar nekaj časa in denarja. »Za vse certifikate in testiranja bomo skupaj odšteli okrog tisoč evrov,« dodajajo.
Med kampanjo do novega, večjega destilatorja
Ekipa Divja, ki jo sestavljajo Iva Hari, Peter Wechtersbach, in Luka Grilc (pri kampanji pa so jim pomagali še Nina Lorber, Peter Šeremet, Oles Deyneka in Martin Vogrič Dežman), na platformi Adrifund zbira tisoč evrov. »Zaradi povečane potrebe smo že v začetku kampanje kupili večji kotel – Al Ambik. Odločili smo se za tradicionalni 30 literski bakren kotel, ki je ročno kovan na Portugalskem in zato unikaten. Sredstva, ki jih na kampanji zbiramo, bomo tako večinoma namenili za pridobitev ustreznih certifikatov ter raziskovalnih laboratorijskih raziskav.«

Ekipa s kampanjo na Adrifundu zbira sredstva v višini tisoč evrov, ki jih bodo večinoma namenili za pridobitev ustreznih certifikatov ter raziskovalnih laboratorijskih raziskav (Vir slike: Divja).
»Kakšen bo odziv ljudi?«
Za predstavitev na slovenski platformi za množično financiranje so se odločili predvsem zaradi promocije, zanima pa jih tudi odziv ljudi. »Želeli smo biti eden od prvih projektov, ki se bodo prestavili ob lansiranju platforme,« in dodajajo, da zgodba Divje nista zgolj dva produkta. Ponudbo bodo v prihodnje še razširili, v mislih imajo tudi ustanovitev društva, »v katerega se bo lahko včlanil vsak ter v okviru njega predstavil svoj projekt, delavnice ali izdelke, povezane z divjino«.
Poželi zanimanje slovenskih trgovcev
Produkti so očitno zanimivi tudi za večje trgovce, saj pravijo, da so že prejeli ponudbe za sodelovanje s strani slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo in prodajo kozmetičnih proizvodov ter tistih, ki se ukvarjajo z aromaterapijo. Tudi sami jih imajo namen ponuditi v ekoloških trgovinah, saj se Divja kot trajnostno in neškodljiv produkt sovpada z njihovo filozofijo, in svoji spletni strani.
Projekt Divja lahko podprete tukaj >>