
11. Poslovna konferenca bo tokrat v Ljubljani.
Poslovneže in
strokovnjake povsod po svetu vznemirja nepredvidljivost bližje prihodnosti, ki
je v taki obliki niso bili vajeni. Zato so v središče letošnje 11. Poslovne
konference organizatorji (dr. Janez Prašnikar z ljubljanske Ekonomske fakultete
v sodelovanju s Časnikom Finance) postavili odziv različnih oblik kapitalizma na
gospodarsko krizo in napovedi gospodarskih gibanj za leto 2010.
Kakšni so bili
prvi ukrepi za reševanje krize, je precej odvisno od tipa kapitalistične
družbene ureditve. Raziskovalci Ekonomske fakultete so ugotovili enajst
različnih modelov kapitalizma po svetu in pogledali, kateri izmed njih se
najbolje sooča z nastalimi negotovimi gospodarskimi razmerami. Angloameriški
model je posegel predvsem po finančnih spodbudah, kontinentalna Evropa pa je
uvedla ukrepe za zagotavljanje socialne stabilnosti. Kje se bo okrevanje začelo
prej in kako bodo temu sledili drug? Bo morda treba čakati na radikalne
tehnološke spremembe, kot so izboljšave ter večji izdatki za razvoj in
raziskave v velikih korporacija? O rezultatih in naukih raziskave se bodo
pogovarjali vodilni slovenski gospodarstveniki.
Kako se bodi
gibali nam najpomembnejši trgi, denimo nemški, je za Slovenijo in države
jugovzhodne Evrope izjemno pomembno. Odgovore bo podal vodja oddelka za
poslovne cikle na Inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu, Joachim Scheide.
O gospodarstvu v Sloveniji in njenih jugovzhodnih partnericah, pa bo govoril
raziskovalec Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, Veljko Bole.
Kako upravljati
valutna in deželna tveganja (country risk), ki se pojavljajo pri poslovanju z
prej omenjenimi državami s področja nekdanje Jugoslavije, ter kje iskati
priložnosti za rast, bo znano po okrogli mizi, ki jo bo vodil Mojmir Mrak z
Ekonomske fakulteta z direktorji velikih slovenskih
podjetij. V tej regiji so močna nekatera
domača podjetja, ki se zaradi različnih valut srečujejo s precejšnjimi
valutnimi tveganji, pač različno od države do države, zaradi krize pa je spet
močno navzoč Mednarodni denarni sklad (MDS).
O spremenjeni vlogi in politiki
MDS in Evropske banke za obnovo in razvoj ter nadzoru finančnih trgov bo
razmišljal glavni ekonomist EBRD, Peter Sanfey, ki bo Poslovno konferenco 30.
oktobra ob 12h tudi odprl.
Zaključno predavanje za
udeležence Poslovne konference, ter člane Ameriške gospodarske zbornice v
Sloveniji in imetnike črne Dinersove kartice, pa bo imel 42. predsednik
Združenih držav Amerike, Bill Clinton. Mož, ki je svoj mandat leta 1992 začel v času zelo velike gospodarske recesije. V tem obdobju je
bilo treba zaradi poka nepremičninskega balona sanirati banke, stopnja brezposelnost
pa je bila za tiste čase rekordna. Med njegovim predsednikovanjem so imele ZDA
najmočnejše gospodarstvo celotne generacije ter največjo gospodarsko rast v
vsej svoji zgodovini. Njegova administracija je v dveh mandatih državo ponesla
od rekordnega primanjkljaja do rekordnega presežka. Ustvarili so prek 22
milijonov novih delovnih mest. Imeli so nizke stopnje nezaposlenosti, revščine
in kriminala in najvišje stopnje lastništva doma in vpisa na fakultete v
zgodovini.
V soboto, 31. oktobra popoldne bomo lahko v Cankarjevem
domu poslušali človeka, ki je eno krizo že premagal, in nam bo znal povedati,
kako naj ravnamo v tej.