Dobra teta septembra s prvo enoto v Ljubljani

Ravno v tem času mineva leto dni od tega, ko je komisija Jani podelila naslov Mlada podjetnica leta 2014. Tik pred vrhuncem letošnjega izbora, smo se nanjo obrnili z vprašanji o tem, kaj vse se je spremenilo in kakšni so načrti za v prihodnje.

Nenehno razmišljanje o povečanju kapacitet in dodatnih zaposlenih

»Predvsem sem se razveselila podpore in veselja staršev naših otrok, ki so me v marsikaterem primeru kontaktirali in osebno čestitali,« se spominja dogodkov po zmagi. Njihov vpis se iz leta v leto veča, za 2015/2016 je že zaključen. »Na žalost za sprejem vseh otrok nimamo na voljo zadosti kapacitet, zato ne moremo sprejeti vseh otrok,« bodo pa septembra odprli prvo enoto tudi v Ljubljani, in sicer na Verovškovi cesti, kar prinaša tudi dodatno zaposlovanje.

Najdi užitek v svojem delu, kot ga je Jana Fleišer >>

Ne ozirajo se na modne muhe

Vrtec Dobra teta je znan tudi po vlaganju v zaposlene: »Veliko različnih vzgojnih smernic obstaja, vendar mi delamo po načelu čutnosti in povezovanja z otroki. Veliko se izobražujemo s področja celostnega razvoja otroških možganov, psihologije in otroške psihologije.« Dodaja, da se ne ozirajo toliko na trenutne smernice ali »modne muhe«, temveč na tiste, v katere sami verjamejo in menijo, da so prave za razvoj otroka.

Kaj ima dober vzgojitelj?

»Vzgojiteljica oziroma vzgojitelj mora biti sočutna, zrela, sprejemajoča in ljubeča oseba. Polna ljubezni do otrok in družine z veliko mero dobre volje, navihanosti in kreativnosti. Sposobna mora biti starše in otroke slišati in uspešno zadovoljevati njihov radoveden um ter iz njih izvabiti njihovo pravo naravo, nuditi jim okolje, kjer se počutijo varno in ljubljeno,« Fleišerjeva opiše lastnosti in znanja dobrega vzgojitelja.

Če se okolica zaveda težav, zakaj ne sprejmejo zadostnih ukrepov?

Ravno zato jo kot popolno zagovornico nenasilja nad otroci, žalosti, ko v medijih izve sume o malomarnem ravnanju vzgojiteljic. »Predvsem pa me zmrazi, kadar se okolica že zaveda tovrstnih težav z vzgojiteljicami, vendar nihče ne sprejme zadostnega ukrepa. Vedeti je treba tudi, da vedno obstaja več plati enake zgodbe in kar preberemo v medijih, ni vedno čista resnica.« Zgodbe je zato potrebno jemati z nekaj rezerve, vendar jo v vsakem primeru obravnati in jemati zelo resno

Starši, začutite vrtec!

Staršem svetuje, naj si ogledajo več vrtcev in jih »začutijo«. »Otroke naj dajo v varstvo tja, kjer se bodo sami dobro počutili in jih bo atmosfera v vrtcu, vzgojiteljice, razigrani otroci, ki se igrajo na igrišču, ali pa kaj čisto drugega prepričala, da je to tisti pravi,« svetuje. »Dejstvo je, da v zasebnih vrtcih dela manjše število zaposlenih. Posledično je smiselno sklepanje, da je lažje najti 30 odličnih vzgojiteljic kot nekaj sto, kot jih deluje v javnem vrtcu,« pojasnjuje.

Jana bo na dogodku Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! predstavila svojo zgodbo. Vabljeni!

Tujina ostaja v načrtih, a premalo je časa in kapitala

Želja po tujini je še vedno živa, raziskujejo tuje trge in iščejo potencialne lokacije ter partnerje za sodelovanje in povezovanje. »Glavni oviri sta zagotovo pomanjkanje virov, predvsem časa, in kapitala. Ob tem priznam, da se tudi za nas naši načrti ob izzivih, ki jih je potrebno izkoristiti, hitro spreminjajo, oziroma se vrstni red prednostnih projektov menja. V tujino vsekakor vstopamo tudi z našimi vzgojnimi priročniki, ki bodo letos izdani za slovenski trg in kmalu zatem na voljo tudi na mednarodnem nivoju,« dodaja Fleišerjeva.