Borut Borštnik: »Če želimo več hardware startupov, bo treba v proces vključiti podjetja in univerze.«

Zavod mladi podjetnik, so.p., je letos praznoval že 12-letnico delovanja. Njegovo poslanstvo je zagonskim podjetjem ponuditi predvsem vsebine, dogodke, mentorstva in individualna svetovanja, ki jih ta v fazi razvoja in rasti potrebujejo. Skupaj z javnimi podjetniškimi inkubatorji je tako Zavod mladi podjetnik, so.p., pomemben člen slovenskega podpornega okolja za startupe. S svojim delovanjem ne pomaga zgolj podjetjem, ki imajo potencial za globalno rast, ampak podpira predvsem podjetja, ki si želijo uspešno delovati v lokalnem okolju. Za podporo podjetništvu pa skrbi tudi prek coworking prostorov. Julija letos je prišlo do otvoritve novega coworking prostora – MP hub.

Borut Borštnik, soustanovitelj in direktor Zavoda mladi podjetnik, so.p., je za bralce našega portala povedal, kakšno je stanje hardware startupov v Sloveniji. Delovanje v tovrstni panogi prinaša s sabo številne izzive. Vendar pa so taka podjetja zaradi multiplikativnih učinkov na gospodarstvo zelo pomembna, zato je smiselno spodbuditi in podpreti njihovo delovanje. S tem ciljem je prišlo do snovanja programa HardwareSTART.

Hardware podjetja predstavljajo petino vseh podjetij

Borštnik ugotavlja, da hardware podjetja predstavljajo približno petino vseh novonastalih podjetij. Pri tem se delež tovrstnih startupov glede na ostala podjetja v zadnjih desetih letih ni kaj dosti spremenil. Kateri so ključni razlogi, zaradi katerih se na to področje delovanja podaja manjše število podjetij, kot bi se lahko?

»Vstopni pogoji so v tej panogi bistveno višji oziroma zahtevnejši kot recimo pri storitvenih startupih. Cikel od ideje do predstavitve na trgu je precej daljši. Podjetje mora iti skozi zahtevne procese, kot so izbor materialov, podizvajalcev, testiranje, izboljšanje produktov in pošiljanje prvih produktov na trg. Ti procesi so zelo zahtevni tudi za zrela podjetja. Za startupe, ki svoje produkte na trg lansirajo prvič in so jim ti koraki novi oziroma nepoznani, pa še toliko bolj.«

Kako do uspešnega hardware podjetja?

Borštnik je z nami delil svoja opažanja, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da ima startup, ki deluje na področju razvoja strojne opreme, najboljše možnosti za uspeh.

»Pomembno je, da je ekipa, kar se tiče znanja, sestavljena iz vseh potrebnih profilov. Imeti mora dovolj sredstev, da se lahko osredotoči na razvoj produkta in se ne ukvarja z eksistencialnimi problemi.«

Poleg vseh potrebnih tehničnih znanj je treba pravilno oceniti potrebo na trgu. Tako je po Borštnikovih besedah še pred podajanjem v panogo potrebno raziskati trg in konkurenco. Treba je izračunati vse stroške, maržo in določiti prodajno ceno izdelka. Ta proces marsikdaj narobe zastavijo že storitvena podjetja. Pri hardware podjetjih, kjer je še toliko več predpostavk, ki jih je pri tem treba upoštevati, pa je vse skupaj še toliko bolj zahtevno.

Dostikrat so finančna sredstva precej visoka prepreka. Borštnik zato hardware podjetjem priporoča, da skušajo pridobiti sredstva s strani Slovenskega podjetniškega sklada. Trenutno so v tem sklopu aktualni trije razpisi, namenjeni hardware podjetjem >>

»Poleg tega je pomembna še vsebinska podpora v smislu deljenja dobrih praks, mentoriranja s strani podjetnikov iz iste industrije, ki lahko nudijo relevantne odgovore na zastavljena vprašanja.«

Če iščete vire financiranja za vaše produkte, se obrnite na Slovenski podjetniški Sklad in preverite njihove odprte razpise in pozive, namenjene prav temu področju!                                                                                                   

V Sloveniji je premalo izmenjave znanja med različnimi organizacijami

Borštnik ugotavlja, da je v slovenskem prostoru premalo izmenjave znanja med različnimi akterji. Tako je npr. premalo sodelovanja med univerzami in podjetji ter med startupi in zrelimi podjetji. Na tem področju bi bilo potrebno izboljšati stanje, vendar je za to potreben čas.

»Če želimo več hardware startupov, bo treba v proces vključiti podjetja in univerze, ki lahko ponudijo znanje in stroje. Potrebno jih je ustrezno motivirati, da bi lahko nastale zgodbe povezovanja, kakršna je v Sloveniji recimo zgodba DEWESofta in Chipola v okviru Katapulta. Potrebno bi bilo vzpodbujati nastajanje univerzitetnih spinoffov. Žal je v tem trenutku aktivnosti na tem področju bistveno premalo.«

Borštnik opaža, da je v zadnjem času na trgu manj kakovostnih startupov kot pred leti. To velja tako za hardware kot za druga področja. Rešitev tega problema vidi v boljšem sodelovanju z univerzami in pridobivanju potencialnih podjetnikov med študenti različnih fakultet.

Ogled prostorov Katapulta v sklopu programa HardwareSTART

Sodelovanje s Katapultom, DEWESoftom in Slovenskim podjetniškim skladom

Zavod mladi podjetnik je pred časom sklenil sodelovanje s Katapultom, DEWESoftom in Slovenskim podjetniškim skladom. Tako je nastal program HardwareSTART, katerega namen je hardware podjetjem nuditi celostno podporo, ki jo potrebujejo.

»Prijavili smo se na javno naročilo, ki ga je objavil Slovenski podjetniški sklad. Povezali smo se s Katapultom in DEWESoftom, oddali ponudbo in nastal je eden izmed bolj zanimivih programov, odkar obstaja naša organizacija. Sicer ga v takem obsegu izvajamo prvič in se tudi sami učimo, so pa vsebine zelo zanimive.«

Program je precej praktično zastavljen

Cilj HardwareSTART programa je podjetnikom ponuditi praktično znanje. Namen je tudi v svetovanju in povezovanju med deležniki, ki delujejo v tem svetu, vendar je poudarek na praksi.

»S pomočjo HardwareSTART programa rešujemo enega izmed največjih problemov hardware startupov; kako od začetne faze, prek MVP izdelka oziroma prototipa, skozi faze testiranja, preverjanja in izbora materialov in ostalih vidikov razvoja fizičnega produkta.«

Borštnik meni, da je glavna dodana vrednost programa v znanju, ki ga ponuja DEWESoft. Gre namreč za podjetje z več kot 20 milijoni evrov prihodkov.

»Od multinacionalke, ki posluje po celem svetu in ima pod okriljem druga podjetja, se lahko naučiš marsikaj; od tehničnega razvoja izdelka, vzpostavitve proizvodnje do prodaje. Za piko na i je na voljo tudi dejanska infrastruktura, ki je namenjena testiranju. Pomemben podatek je tudi ta, da pri snovanju programa sodelujeta tako dr. Jure Knez kot tudi Andrej Orožen iz DEWESofta.«

Aktivnosti, ki potekajo v sklopu programa

Katere aktivnosti so na razpolago podjetnikom v sklopu HardwareSTART programa? Prek portala Mladipodjetnik.si potekajo promocije hardware startupov in njihovih produktov. Do sedaj je bil izveden že prvi »hardware meetup«, po koncu programa bo organiziran še drugi. Trenutno je v teku 5-modulni pospeševalni program, ki ga izvajajo strokovnjaki z DEWESofta. Kmalu se bodo pričela odvijati tudi svetovanja 1 : 1, pri čemer se bo reševalo konkretne izzive, s katerimi se srečujejo hardware startupi, ki delujejo na različnih področjih.

Dne 20. novembra 2019 bo na sporedu tudi mednarodna HardwareSTART konferenca 2019 >>

Vsebino omogočajo: