Chariyo je platforma za financiranje družbenokoristnih projektov, ki se od drugih razlikuje po tem, da podporniki ne donirajo lastnega denarja. Projekte financirajo z ogledom oglasa in s tem, ko opravijo določeno nalogo, sredstva pa prispevajo sodelujoča podjetja oziroma oglaševalci.
Koncept je plod slovenskega in nizozemskega znanja. »Ideja za Chariyo je stara že dve leti, letos pa je nekako dozorela in v ekipi smo začeli resno delati,« pravita Nizozemec Feng in Slovenec David. Spoznala sta se pred petimi leti, ko sta na internetu razvijala strežnike za MMORPG igre.
Moto: vzemi dobrodelnost v svoje roke
Skoraj vse tuje platforme za množično financiranje od podpornikov zahtevajo plačilo. Mnogi uporabniki, še posebej zunaj ZDA, plačevanju po spletu še vedno ne zaupajo ali pa lastnega denarja preprosto ne želijo prispevati. Štiričlanska ekipa, ki domuje v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, je zato ubrala drugačno pot.
Sredstva za projekte prispevajo sodelujoča podjetja, podporniki projektov pa jih »zaslužijo« z opravljanjem različnih aktivnost, na primer gledanja oglasa, sodelovanja v nagradni igri in podobno. Z vidika podjetij pa Chariyo deluje kot oglaševalska platforma, ki ponuja vsa ključna orodja iz klasičnega digitalnega oglaševanja. Podobno kot na Facebookovi oglaševalski platformi so na voljo orodja za ciljanje določenih skupin, proračuni, analitika, v ekipi pa so dodali še osnovna orodja za tržne raziskave. »Podjetjem ponujamo inovativen in učinkovit način komuniciranja s ciljnimi skupinami,« pravijo v ekipi.
Na sliki ekipa Chariyo: David Černuta, Mina Arko, Peter Černuta (Vir slike: Matej Pušnik).
Kako deluje platforma za nosilce projekta?
Ekipa vsem, ki se bodo podali na Chariyo, svetuje, naj projekt dobro predstavijo in jasno opišejo namen, za katerega se zbira denar. Preden projekt začne z zbiranjem sredstev morajo prijavitelji zbrati določeno število Facebook všečkov. »Ta pogoj smo uvedli zato, ker je povezava s Facebookom zelo pomembna za širjenje posameznih projektov,« njihovi izsledki iz raziskovanja drugih platform za množično financiranje namreč kažejo, da največ podpornikov prihaja ravno iz družabnih omrežij in drugih spletnih strani, le majhen del pa iz platforme same.
Kako poteka donacija?
»Uporabnik se na spletu ali prek naše mobilne aplikacije vpiše s svojim Facebook profilom in izbere projekt, ki bi ga rad podprl,« pri čemer, kot rečeno, ne potrebuje denarja. Ogleda si oglas podjetja, odgovori na nekaj vprašanj, sodeluje v nagradni igri (odvisno od želje podjetja) in tako zasluži določen znesek: na primer 80 centov ali en evro. »Več aktivnosti ko opravi, večji je ´zasluženi´ znesek,« ki se bo nakazal na račun izbranega projekta. »Na ta način lahko nek projekt ob koncu meseca zbere več sto ali celo tisoč evrov, odvisno od njegove izpostavljenosti.«
Bi pomagali gasilskemu društvu ali pa malčku s prirojeno napako?
Sprva je bila platforma mišljena zgolj za dobrodelne projekte, nato pa so koncept zastavili širše, zdaj bo na voljo družbenokoristim projektom. Projekt bo lahko ustvaril vsak, posamezniki ali nevladne organizacije, lahko bo šlo za gasilsko društvo, ki bo zbiralo denar za novo opremo, športno ekipo, ki potrebuje denar za vozovnice za prvenstvo v tujini, za družino, ki je zaradi poplav ostala brez strehe nad glavo ali pa za malčka s prirojeno napako, ki potrebuje operacijo v tujini. Bodo pa dali tudi določene omejitve, na primer politične stranke na njej ne bodo smele sodelovati.
Ekipa že načrtuje širitev v tujino, in sicer prihodnje leto, ko bo dodobra koncept preverili na domačih tleh (Vir slike: Matej Pušnik).
Varnost in transparentnost na prvem mestu
Da bi zagotovili varnost tako uporabnikov, podjetij kot tudi nosilcev projektov, bodo vsi projekti zavezani k poročanju o porabi sredstev. Ekipa bo hkrati pozorna na vsebino projektov v nekaterih primerih bodo zato vključili še dobrodelne organizacije.
Podobno kot ostale platforme, se tudi ta financira, a ne račun donacij podpornikov. Podjetjem bodo zaračunali določen odstotek, ki se bo odštel še pred postopkom donacije. »Če podpornik ´zasluži´ en evro, se ta en evro vedno nakaže na račun projekta,« pojasnjujejo.
Sredi prihodnjega leta še v tujino
Platforma Chariyo bo predvidoma zaživela v začetku prihodnjega leta, na začetku le na slovenskih tleh. V tujino se bodo odpravili takoj, ko v Sloveniji potrdijo koncept. Najverjetneje bodo na tuja tla stopili že v sredini prihodnjega leta, v mislih imajo Veliko Britanijo in ZDA. Ravno slednja, skupaj z Burmo prednjači na lestvici World Giving Index ameriške hiše Gallup, medtem ko je Slovenija na 34. mestu. »Slovenci smo po eni strani zelo zadržani, pogosto rečemo, naj država poskrbi za to, predvsem iz sistematskega vdika, po drugi strani pa znamo stopiti skupaj, kadar je situacija res izredna, na primer ob poplavah,« izpostavljajo.
Še pred nastopom v tujini bo ekipa začela iskati tudi finančno podporo, ravno v tem času pa iščejo nove okrepitve ekipe.
