Kaj, če se lotimo izterjave dolgov kar sami?

Pa je izterjava dolgov na lastno pest res tako preprosta?

Izterjave dolgov se lahko loti vsakdo. Tu ni nobenih omejitev, ki bi narekovale, kdo lahko izterja dolgove in kdo ne. Torej, Peter ima prosto pot. Proces izterjave lahko začne že tretji dan po zapadlosti računa. Vendar pa se tako hitrega postopka le malokateri upnik poslužuje, saj odprtih postavk ne pregleduje vsak dan, obenem pa upa, da bo obljubljeni denar vendarle prispel na njegov bančni račun.

Peter proces začne s pošiljanjem opomina, a tudi tam naleti na gluha ušesa. Kaj mu torej ostane? Postopek mu vzame veliko časa, volje in živcev, namesto da bi vso energijo usmeril v vodenje podjetja.

Preračunal je čas, ki bi ga moral nameniti izterjavi dolgov in stroškom, ki so povezani z vodenjem pisne in ustne korespondce ter nenehnim opominjanjem dolžnikov. Potegnil je črto pod izračun in ugotovil, da mora najti drugo pot.

Zatekel se je k podjetju, ki se ukvarja z izterjavo dolgov in sklenil, da je pot najbolj varna. Tako za njegovo podjetje kot tudi njegovih pet zaposlenih. Podjetje ga je seznanilo, da mu ne morejo zagotoviti 100-odstotne izterjave dolgov, saj gre za dolgotrajen proces, ki vključuje tudi veliko nepredvidljivih človeških dejavnikov. Proces, so mu dejali, lahko traja nekaj dni ali pa tudi več mesecev. Če se odloči za sodno izvršbo še toliko dlje.

Glede na povprečje pri poplačilu terjatev zato Peter pričakuje, da se bo stvar rešila v roku treh mesecev, kar je precej manj, kot je računal, če bi se postopka lotil sam. Pomembno mu je tudi, da ima ob strani strokovnjake, ki področje poznajo. Sam bi moral tvegati kar nekaj neprespanih noči, da bi vse zadeve razumel.

S podpisano pogodbo v roki lahko zdaj mirneje spi in ve, da bo svojim zaposlenim lahko dal kruh.