“V nasprotju s klasičnim investitorstvom so podporniki projektov množičnega financiranja v veliki večini zgolj navdušenci nad produktom in se na finance podjetij ne spoznajo tako dobro,” ugotavlja Martin Zwilling (Vir slike: cannafundr.com).
Večina Slovencev se odloči za platformi Kickstarter ali Indiegogo (lani je bilo tu zagnanih več kot 100 kampanj!), pri tem pa ne pridobijo zgolj možnosti za pridobivanje denarnih sredstev, temveč še precej več: dobijo priložnost spoznavanja tržišča in to še preden v razvoj projekta vložijo večje vsote denarja, obenem pa se naučijo ogromno novega tudi o samem poslu, predvsem z vidika marketinga in prodaje.
Navkljub mnogim prednostim pa množično financiranje prinaša tudi nekaj izzivov. Martin Zwilling, priznan angelski investitor, je v Entrepreneurju predstavil nekaj takšnih, ki lahko precej zamajejo poslovanje mladega podjetja, zraven pa dodal tudi nasvete, kako se naj podjetje ob takšnih izzivih tudi odzove.
Izziv št. 1: Stroški kampanje lahko precej presežejo prihodke
“V nasprotju s klasičnim investitorstvom so podporniki projektov množičnega financiranja v veliki večini zgolj navdušenci nad produktom in se na finance podjetij ne spoznajo tako dobro,” ugotavlja Zwilling in dodaja, da se je “nemalokrat že zgodilo, da je projekt na Kickstarterju ali Indiegogu sicer uspel, nato pa klavrno propadel, ko bi moral pričeti s poslovanjem.”
V večini primerov so k temu botrovale prav napačne ocene pri nastalih stroških. Vi kot avtor projekta (oziroma vaša ekipa) ste tisti, ki ste zadolženi za primerno vodenje financ in finančne projekcije, in povsem verjetno je, da vas na morebitno prenizko zastavljeno ceno produkta ne bo opozoril nihče. Ne podajajte se v kampanjo množičnega financiranja nepripravljeni: naredite natančno analizo stroškov že na samem začetku.
Izziv št. 2: Previsoko zastavljen cilj lahko uniči kredibilnost mladega podjetja
“Vsak dober investitor bo znal dobro oceniti sredstva, namenjena za marketing, nakup potrebne opreme ter zaposlitev nove delovne sile v mladem podjetju,” je prepričan Zwilling. To pa je prednost, ki je večina mladih podjetnikov nima, zato težko ocenijo, koliko denarnih sredstev morajo sploh zbrati, da bo projekt lahko uspešen. Če si zastavijo prenizek cilj, jih lahko pokopljejo stroški, če pa je zastavljeni cilj previsok, se lahko težave pojavijo pozneje, ko se podjetje poteguje za sredstva klasičnih investitorjev.
Zwilling zato svetuje, da se o primernem znesku še pred začetkom zbiranja sredstev na Kickstarterju ali Indiegogu posvetujejo s svetovalci ali potencialnimi investitorji v prihodnosti.
Izziv št. 3: Množica investitorjev lahko preseneti ekipo
Podjetniki, ki so že prejeli denarna sredstva večih različnih investitorjev, dobro vedo, kako težko je usklajevati želje vseh. “Z množičnim financiranjem lahko te številke presegajo sto, celo tisoč investitorjev,” opozarja Zwilling.
Da bi lahko v primernem času zadostili vsem njihovim željam ter jih informirali o vseh podrobnostih projekta, boste morali za sabo imeti profesionalno ekipo, ki ji zaupate.
Izziv št. 4: Izdelave poslovnega načrta se ne sme preskočiti
Med podjetniki je zasidran mit, da ima poslovni načrt predvsem en namen: zadostiti željam klasičnih investitorjev. Ker pa podporniki na platformah za množično financiranje to niso, se podjetniki dostikrat odločijo, da ta korak preskočijo.
Toda poslovni načrt je še precej več kot dokument za investitorje. “Vrednost natančnega načrta o poslovanju je izjemna,” je prepričan Zwilling, in dodaja, da se naj neizkušeni podjetniki “pri izdelavi poslovnega načrta posvetujejo s strokovnjaki“.
Izziv št. 5: Upoštevanje želja napačnih podpornikov lahko škoduje podjetju
Tekom kampanje svoje mnenje o samem projektu delijo številni podporniki. “Ti ljudje pa lahko precej zavedejo podjetnike s svojimi mnenji,” svari Zwilling.
Namesto da skušate zadovoljiti željo enega podpornika, raje razmišljajte širše: osredotočite se na masovni trg in skušajte realno določiti, kako bi ugodili čim večji množici. Tako bo poslovna priložnost precej bolj izkoriščena.
Izziv št. 6: Posebno pozornost je treba nameniti skrbi za intelektualno lastnino
Platforme množičnega financiranja sicer poskrbijo za pomemben vidik poslovanja (financiranje), a skrbi za intelektualno lastnino ne dajejo večjega poudarka. Prav zato veliko podjetnikov spregleda pomembnost tega področja.
“Kampanja množičnega financiranja lahko s strani neznanih podpornikov povzroči precej povpraševanja o podrobnostih izvedbe vašega projekta, a nujno je, da bistvene informacije zadržite zase,” opominja Zwilling. Nikoli ne veste, ali se med njimi namreč skriva tudi kakšen predstavnik konkurenčnega podjetja, ki bo informacije izkoristil v svoj prid.
Izziv št. 7: Sama kampanja množičnega financiranja nikakor ni brezplačna
“Le najbolj naivni podjetniki verjamejo, da je množično financiranje brezplačno,” opomni Zwilling. V povprečju si platforme za svoje storitve vzamejo okoli 5 odstotkov zbranega zneska. Tu so še provizije bank ter davki, ki jih je treba odšteti na koncu, pa tudi stroški priprave kampanje. Vse to je treba upoštevati v času priprav, v nasprotnem primeru se lahko podjetje znajde v precejšnjih težavah.
