“Vsako evropsko mesto z živahno sceno start-upov in ambicioznimi vlagatelji je za nas zelo zanimivo”, pravi soustanovitelj in partner podjetja D·Labs Tilen Travnik (foto: Simon Maljevac)
Eden izmed soustanoviteljev in partnerjev podjetja D·Labs, Tilen Travnik, je v obširnem intervjuju za portal Mladi podjetnik predstavil ključne izzive organizacije, ki se ponaša z nazivi podjetje, start-up in laboratorij.
Kako naj torej označimo podjetje D·Labs? Kot podjetje, start-up ali laboratorij?
Rekel bi, da smo storitveno podjetje z zelo specifičnimi storitvami, s katerimi pomagamo podjetnikom, ki želijo svojo podjetniško idejo uresničiti preko digitalnih produktov. Beseda Labs izhaja iz start-up sveta, kjer se testira ogromno nekih hipotez. Če posplošim sve skupaj, bi dejal, da zagovarjamo znanstven pristop k podjetništvu.
Se je način delovanja podjetja skozi leta spreminjal?
Začeli smo s tehnično podporo podjetjem – programiranjem in razvojem programske opreme. Te osnovne storitve smo začeli dopolnjevati z ostalimi storitvami. Pred leti smo začeli z uporabniško izkušnjo. Ko je konkurenca poznala zgolj grafične oblikovalce, smo mi že imeli načrtovalce uporabniške izkušnje. Dodali smo še produktno vodenje, upravljanje infrastrukture, zagotavljanje kakovosti in vizualno grafično oblikovanje.
Uspešno pomagali že 40 podjetjem
Torej lahko stranki postavite celotno strategijo podjetja?
Obnašamo se kot svetovalno podjetje. V začetnih fazah pomagamo podjetnikom pri določenih netehničnih zadevah. Razmišljamo o tem, kako bomo spremljali napredek podjetja, kako se bo to podjetje financiralo in stranke pripravljamo na “pitchanje” investitorjem. Ko je podjetje v fazi rasti, se je potrebno soočiti še z nekaterimi drugimi težavami. Že 40 podjetjem smo pomagali na takšni poti in lahko se pohvalimo z dokaj bogatimi izkušnjami, ki jih s pridom uporabljamo. Večkrat pomagamo podjetnikom, ki podjetja še niso niti ustanovili.
V D·Labs so pomagali že več kot 40 podjetjem širom sveta (foto: Simon Maljevac)
Lahko postrežete s kakšnim primerom?
Še posebej smo izkušeni pri ustanavljanju podjetij v Angliji. Lahko damo nasvet, kako hitro pridobiti davčno številko, katerega računovodjo izbrati in podobno. Ne moremo urediti celotne birokracije, lahko pa pomagamo s koristnimi nasveti. Včasih nam je kakšna podjetniška ideja zelo všeč in s takšnim podjetjem spletemo dober odnos. V takšnih primerih delček svojih storitev zaračunamo skozi delež v podjetju.
Kaj bo prinesel Brexit?
So temelji podjetja D·Labs v Sloveniji?
Nekaj fizičnih oseb, med katerimi nas je sedem zaposlenih v D·Labs, ima v 100-odstotni lasti angleško podjetje, ki je 100-odstotni lastnik D·Labs. To nam olajša pridobivanje strank v Angliji in tudi finančnih virov. Glede na Brexit se sprašujemo ali je takšen način, ki smo ga postavili pred tremi leti, še smiseln, a ga zaenkrat še ohranjamo.
Vam Brexit krajša spanec?
Razen padca funta zaenkrat ni bilo še nobenih oprijemljivih posledic. Trenutno še nihče ne ve, kako se bo vse skupaj razpletlo. Zaenkrat bomo takšen način lastništva ohranili. Verjamemo, da smo dovolj fleksibilni za uspešno spopadanje z Brexitom.
Stranke od Nemčije do Združenih držav Amerike
Ste že v začetni fazi podjetja načrtovali skok v tujino?
Tujina je bila vedno zanimiva in tudi v prejšnih službah sem se spogledoval z njo. Trg velikih spletnih projektov v Sloveniji je bil pred leti premajhen in tujina je bila vedno temeljno vodilo. Po spletu okoliščin je naš prvi tuji trg postala Anglija in pokazala se je za pravo izbiro. Poskusili smo tudi v nekaterih drugih državah, a se jih še nismo povsem strateško lotili. Sicer imamo tudi stranke v Nemčiji, na Danskem, v Švici in Združenih državah Amerike. Vsako evropsko mesto z živahno sceno start-upov in ambicioznimi vlagatelji je za nas zelo zanimivo.
D·Labs ima stranke v številnih tujih državah (foto: Pixabay.com)
Kakšne so osnovne razlike med poslovanjem v Angliji in Sloveniji?
V osnovi je kupna moč v Angliji precej višja, vendar tega ne bi niti posebej izpostavljal. Precej bolj zanimive so nekatere druge zadeve. Angleži so navajeni delati s tujci, česar naprimer o Nemcih ne morem reči. Pri storitvah na daljavo je to zaupanje zelo pomembno. Večji pomen dajejo celotni metastoritvi. Zanima jih kakovost dela v celotnem procesu – kako odziven si na elektronsko pošto, kako rešuješ konflikte, profesionalnost odnosov,… Na začetku je bil naš največji izziv, kako vse skupaj zapakirati v kakovosten poslovni odnos.
Ko stranka stopi na slovenska tla, je posel sklenjen
Je za stranke pomembno, iz katere države je podjetje?
Stranke vsekakor zanima, od kod prihajamo. Kar nekaj naših strank je imelo slabe izkušnje z “outsourcanjem” storitev na Daljni vzhod ali Vzhodno Evropo, zato se pozanimajo tudi o tem. Najbolj pomembno je, da imamo dobre letalske povezave, tako da so lahko stranke v nekaj urah v Sloveniji. Vsi so navdušeni nad našim odličnim znanjem angleškega jezika. Če stranko uspemo privabiti na obisk v Slovenijo, smo prepričani, da bomo sklenili posel. Ne gre samo za to, kaj vidijo pri nas v pisarni, temveč pri tem pomembno vlogo igra tudi okolica. Po pristanku na Brniku so že v 20 minutah v centru Ljubljane, ki jim po opravljenih poslovnih obveznostih ponuja priložnost za sprehode v idiličnem okolju. Če se malce pohecam, je moja naloga to, da jih pripeljem v Slovenijo, nato pa se stvari zgodijo same od sebe.
“Če se malce pohecam, je moja naloga to, da jih pripeljem v Slovenijo, nato pa se stvari zgodijo same od sebe” je razkril Tilen Travnik (foto: Simon Maljevac)
Se spopadate s hudo konkurenco?
Bili smo med prvimi, ki smo ponujali takšne storitve v svetu tveganega kapitala. Nekaj časa smo uživali v položaju brez regionalne konkurence. Položaj se je nato spremenil in potrebno je iskati nove tržne niše. Trenutno je ta priložnost blockchain, kjer smo v dobrem položaju. Glede blockchaina smo zelo prizemljeni. Na blockchainu delamo produkte, za katere smo prepričani, da je ta tehnologija smiselna in so financirani iz drugih virov, ne pa ICO. To vodilo se je izkazalo kot pravilno.
Izkoristek podjetja D·Labs višji od povprečja
Kot zunanji svetovalci v projektih najbrž bolj hladnokrvno sprejemate odločitve kot lastniki?
S tem se ne morem povsem strinjati. Včasih smo pri kakšnem poslu precej bolj čustveno vpeti kot investitor, ki vse skupaj analizira zgolj preko številk. Seveda se vsake stvari lotimo s trezno glavo. Vsekakor pa ti ne more biti vseeno, če v nek proces vložiš tisoč ur dela, pa gre nato vse delo v nič. Včasih se zgodi, da podjetnik potegne kakšno potezo, ki na prvi pogled izgleda neracionalna. Če sam vloži kapital, so čustva bolj izražena. V primeru, da gre za zunanje investitorje, tega ne občutimo v tolikšni meri. Vlagatelji so v večini primerov z našim delom zadovoljni. S kakovostnim delom skušamo njihovo naložbo popeljati proti uspehu. Vsi vlagatelji v start-upe se zavedajo, da zgolj desetina projektov uspe. Naš “izkoristek” je precej višji od povprečja, zato lažje pridobimo njihovo zaupanje.
Kaj se zgodi, ko zaključite projekt?
Po zaključku projetka obstajajo tri možnosti. Prva je, da podjetje propade in v tem primeru se zgodba zaključi. Druga možnost je, da podjetje raste in skupaj sodelujemo še naprej. Nekatera podjetja se odločijo za prodajo in v tem primeru je naše nadaljnje skupno sodelovanje odvisno od želja kupca.
Tranzicija v avtomatizacijo pozitivna za vse
V prihodnjih letih nameravate vsaj podvojiti število zaposlenih. Torej avtomatizacija ne bo zmanjšala števila delovnih mest v vašem in podobnih podjetjih?
Če te številke ne bomo dosegli, bo to zaradi nesposobnosti pridobivanja kakovostnih kadrov. Dela nikakor ne bo zmanjkalo. Avtomatizacije se ne bojim in jo sprejemam z odprtimi rokami. Za naš posel je avtomatizacija velika priložnost. Prej kot bodo procesi potekali avtomatsko, jih bo vendarle potrebno avtomatizirati. Menim, da bo tranzicija pozitivna za vse. V globalu bo nekaj ljudi izgubilo trenutna delovna mesta, vendar se bodo pojavila druga.
Kakšen je trenuten delež slovenskih delavcev v vašem podjetju?
V tem trenutku imamo med 80 zaposlenimi zgolj tri tujce, tako da je delež Slovencev izredno visok. V prihodnje bomo delež tujih zaposlenih zagotovo povečali, saj bo to narekoval trg. Morali se bomo približati strankam, saj želimo imeti še bolj dvosmeren odnos.
V D·Labs bodo v prihodnje povišali število tujih zaposlenih (foto: Simon Maljevac)
Vedno je dobro imeti zaposlene z drugačnim pogledom
Obstaja razlika med znanjem delavcev iz Slovenije in tujine, ki prvo zaposlitev dobijo v D·Labs?
Nimamo izkušenj s prvimi zaposlitvami tujcev, saj v tujini najemamo visoko specializiran in usposobljen kader. Radi sprejemamo mlade, ki jim je to prva zaposlitev. Vendar pa morajo biti realni in brez prevelikih pričakovanj, obenem pa ambiciozni. V svetu kriptoprojektov se hitro pojavijo nerealna pričakovanja. Bolj kot dejansko znanje, je za nas pri iskanju kadra pomembna ambicija in volja.
Verjetno je za podjetje prednost, če neizkušenega delavca lahko oblikuje po svojih merilih?
To je hkrati prednost in slabost. Prednost je v tem, da zaposleni nato dela na način, kot si ga naučil. Po drugi strani pa je nevarno, ker ustvariš še enega zaposlenega, ki je “enak” tebi. Če preveč ljudi v podjetju dela in razmišlja na enak način, se marsikatera napaka ne odkrije. Vedno je dobro imeti tudi ljudi z drugačnim pogledom.
