Maribor – evropska prestolnica socialne ekonomije

Enoletni mandat predsedovanja skupini 14 držav EU, ki so bile v preteklih letih na področju socialne ekonomije najbolj aktivne, je Slovenija prevzela od Španije. V lanskem letu je častni naziv evropske prestolnice socialne ekonomije pripadel Madridu. Slovenija je, zaradi izvora največjega števila socialnih podjetjih, izbrala Maribor.

Maribor – mesto socialnega podjetništva

Razlog, da je Slovenija za prestolnico socialne ekonomije izbrala prav Maribor, je torej v izkušnjah in dosežkih na področju socialnega podjetništva.

Te dosežke je natančneje predstavil član upravnega odbora združenja Socialna ekonomija Slovenije in vodja podružnice Podravje, Miro Mihec: »Že leta 2011 je bil v Mariboru ustanovljen Forum socialnega podjetništva Slovenije, ki se danes imenuje združenje Socialna ekonomija Slovenije. Že kmalu za tem je bil na pobudo, predvsem Foruma, sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, ki je v teh dneh ravno v sprejemanju na vladi z določenimi dopolnitvami. V Podravju je danes skupaj več kot polovica slovenskih registriranih podjetij. Vse to so razlogi, zakaj je Maribor prestolnica socialne ekonomije.«

Maribor je torej mesto, kjer se rojeva in v spodbudnem okolju vzgaja socialno podjetništvo.

(Vir: Foto arhiv CAAP)

Da si mesto častni naziv nedvomno zasluži, je potrdil tudi podžupan Mestne občine Maribor Saša Pelko. Hkrati je opozoril tudi na vlogo občine pri razvoju socialnega podjetništva: »Da je Maribor dobil naziv Evropska prestolnica socialne ekonomije 2018, pomeni za mesto veliko priznanje. Nenazadnje je prav v Mariboru registriranih največ socialnih podjetij v Sloveniji, poleg tega pa je Mestna občina Maribor pri podpori socialnim podjetjem zelo aktivna. V zadnjih letih je tako občina oddala v brezplačen najem svoje nepremičnine socialnim podjetjem v vrednosti skoraj 400.000 evrov.«

Namen socialnega podjetništva

Kaj točno besedna zveza označuje pa je na prvi pogled velikokrat nekoliko nejasno. Prva asociacija na besedo »socialno« pogosto prikliče podobo skupnosti dobrotnikov, ki se v želji po izboljšanju sveta za svoje delo odpovedujejo plačilu. Vendar je zgodba nekoliko drugačna. Gre za podjetništvo, katerega glavni cilj ni delitev dobička, temveč vračanje le-tega nazaj v podjetje. Socialno podjetništvo je usmerjeno v inovativno reševanje socialnih, gospodarskih in drugih problemov, odpira nova delovna mesta in si prizadeva za vključevanje ranljivih skupin v trg dela.

TKALKA – vzor povezovanja in socialne ekonomije

Razprava o socialnem podjetništvu, predvsem kadar govorimo o Mariboru, pa pogosto in upravičeno slej ko prej na plan privabi omembo Tkalke. Ta je običajno celo prva asociacija na temo socialne ekonomije pri nas. Za kaj gre? Tkalka je skupnost, znotraj katere nastajajo podjetja »s poudarkom na družbenem inoviranju, zadružništvu, socialnem podjetništvu, trajnostnem turizmu, sodobnem fabriciranju, odprtokodnih načelih ter novih družbenih praksah.«

Skupnost podjetij je svoje ime dobila po Tkalskem prehodu, majhni ulici v centru mesta, na kateri se nahaja stavba, v kateri le – ta deluje. Tkalka je torej skupnost in je prostor, v katerem danes deluje več kot 20 socialnih podjetij in več kot 50 posameznikov.

Za boljši oris raznolikosti dejavnosti organizacij in podjetij, ki so prostore za delovanje našli v Tkalki, velja na kratko predstaviti nekaj socialnih podjetij, ki tam delujejo.

Zadruga Dobrina

Zadruga Dobrina je usmerjena v razvoj malih kmetij, pravične trgovine z živili in zagotavljanje možnosti pravičnega plačila pridelovalcem in proizvajalcem. Pridelovalci in predelovalci z majhnih tradicionalnih kmetij, ki so zadrugo ustanovili, si s svojim delovanjem prizadevajo za povezovanje podeželja z urbanim središčem, promocijo in razvoj ekološkega kmetovanja, načel trajnostne lokalne preskrbe s hrano ter socialno-podjetniških dejavnosti na področju pridelave in predelave hrane. V svoji prodajalni ponujajo predvsem pridelke ekološke pridelave, s katerimi osvežujejo jedilnike lokalnih prebivalcev. Skrbijo pa tudi za malice in hitro hrano okoliških podjetnikov.

Združenje frekvenca

Združenje Frekvenca je socialno podjetje, ki je vzpostavilo čistilni servis s poudarkom na ekološki ozaveščenosti. Ravno čistilna sredstva namreč vsebujejo najrazličnejše kombinacije nevarnih snovi, ki škodujejo tako neposrednim uporabnikom kot tudi širši okolici. Pri čiščenju tako uporabljajo visoko-tehnološko dovršen sistem čiščenja z Enjo vlakni, ki temeljijo na bazi čiščenja z vodo. Poleg uporabe okolju prijaznih čistil in promocije čiščenja brez kemikalij Združenje Frekvenca skrbi tudi za usposabljanje in zaposlovanje ranljivih družbenih skupin.

Kreator Lab

Zanimanje vzbujajoče ime označuje t.i. FabLab (“fabrication laboratory”) ali po slovensko »odprta delavnica«, kjer so navdušencem na voljo različna usposabljanja s področja digitalnih tehnologij.

Kreator Lab torej ponuja prostor, kjer se uporabnih ročnih spretnosti in veščin željni uporabniki lahko izobražujejo na področju kreativnih tehnologij kot so 3d tiskalniki, CNC rezkar, laserski izrezovalnik in gravirnik, razrezovalnik folij, tisk na majice. Postrežejo pa tudi z drugimi svežimi sodobnimi znanji. Kreator Lab, ki temelji na bazi prostovoljstva, podpira predvsem ustvarjalce, željne novih veščin, in start – upe.

(Vir: Foto arhiv CAAP)

Tkalka v negotovosti

Poleg navedenih podjetij se Tkalka lahko pohvali še z mnogimi drugimi. So se pa ta podjetja ravno v času, ko je Maribor postal prestolnica socialne ekonomije, znašla v negotovem položaju.

Občina ima namreč s stavbo nove načrte. Kot so sporočili s predstavništva za odnose z javnostmi Mestne občine Maribor, se za stavbo zanima ameriško podjetje EON Reality, ki se ukvarja z razvijanjem programske opreme. »Podjetje bi ob prihodu v Maribor s seboj prineslo 250 visoko kvalificiranih delovnih mest, stavbo pa želi najeti v centru mesta. Prav tako bi obstoječe podjetje stavbo saniralo samo. MO Maribor se mora namreč vesti kot dober gospodar, v tem primeru pa za vzdrževanje stavbe, ki ni energetsko učinkovita in ima tudi nekatere druge pomanjkljivosti, težko zagotavlja ugodne razmere za socialna podjetja, ki delujejo v njej.« je svoje razloge pojasnilo predstavništvo za odnose z javnostmi MO Maribor.

Posledice za podjetja, ki delujejo v Tkalki

Kaj to pomeni za podjetja in organizacije, ki v Tkalki delujejo? »Občina že več kot leto dni ne oddaja prostorov, ki so se v objektu v tem času izpraznili, čeprav prihajajo interesenti za uporabo prostorov in bi v tem času lahko stavbo napolnili. Občina tako v praksi stavbo prazni. Socialna podjetja ali druge organizacije, ki delujejo v javnem interesu, tako v Tkalki za svoje delovanje več ne morejo dobiti prostorov. To pa velja tudi za evropske projekte, ki jih izvajamo v Tkalki že delujoče organizacije. Zaradi negotovosti glede nadaljnje uporabe stavbe ne moremo dolgoročno načrtovati programov in investicij v stavbo. Med drugim so to tudi projekti na področju socialne ekonomije, za katere trenutno iščemo nadomestne prostore.« je že nekaj časa trajajočo situacijo predstavil predsednik Upravnega odbora Zadruge Tkalka Andrej Žižek.

Mestna občina Maribor je ob vprašanje reševanja obstoja Tkalke dvakrat poudarila, da podpirajo in si prizadevajo za ohranitev ideje socialnega podjetništva, v zadnjih nekaj letih naj bi za socialno podjetništvo neposredno in z oprostitvijo najemnin namreč prispevali 393.000 evrov. Podpirali in skrbeli naj bi tudi za prihodnost Tkalke saj, kot so dejali predstavniki za odnose z javnostmi MO Maribor, naj bi bila komunikacija z uporabniki Tkalke vzpostavljena: »MO Maribor /…/ jim je prav tako zagotovila, da bo v primeru morebitne selitve upoštevala njihove želje ter našla ustrezno celostno rešitev za dolgoročno izgradnjo njihove dejavnosti, kar velja tudi za Radio Marš. Uporabnikom Tkalke je bilo večkrat poudarjeno, da se za informacije lahko vedno obrnejo na vodstvo MO Maribor, ki jim bo podalo vse potrebne podatke. V kolikor bo našla rešitev v tej stavbi, jo bo tudi napolnila in ustvarila nov model upravljanja.«

(Vir: Foto arhiv CAAP)

Nerazumevanje pomena Tkalke

Organizacije in podjetja, ki delujejo v Tkalki, so odprti za pomoč, ki jo ponuja občina. Vseeno menijo, da po več kot letu dni neplodnih dogovarjanj časa za konkretne rešitve zmanjkuje. Nerazumevanje pomena Tkalke in njenih organizacij pojasnjuje Andrej Žižek:

»Preden so se v njej naselile v javnem interesu delujoče organizacije, je bila stavba Tkalka več kot pet let prazna in bila večkrat neuspešno prodajana. Usodo objekta smo današnji uporabniki dojeli kot veliko škodo in smo iz tega razloga ponudili alternativno rešitev za takrat zapuščene prostore. Podobno so v mestu naredile številne druge nevladne organizacije, ki danes v centru mesta zapolnjujejo prej prazne prostore in s svojimi aktivnostmi popravljajo sliko mariborskega mestnega centra. V tem smislu je navedba o podpori z oprostitvijo najemnin pretirana in kaže na nerazumevanje mestne oblasti do organizacij in posameznikov, ki v mestu z velikim osebnim vložkom ustvarjajo uspešne zgodbe.«

Načrtovanje uspešnih zgodb

Podjetja, ki delujejo v Tkalki, si bodo, s pomočjo ali brez, še naprej prizadevala za nadaljevanje uspešnih zgodb. Pri organizaciji številnih srečanj, sejmov in delavnic na temo socialne ekonomije neposredno ne bodo sodelovala, vseeno pa bodo k programu prispevala z nadaljnjim dobrim delovanjem in promocijo.

Organizacije aktivnosti se ne bo lotila niti Mestna občina Maribor, saj naj bi jih naziv evropske prestolnice presenetil in jih ujel nepripravljene. Za naziv namreč niso kandidirali. Ob prejetju pa je bil občinski proračun za leto 2018 že sprejet. Občina bo, kot je dejal Saša Pelko, k programu vseeno prispevala, ampak nekoliko drugače: »Seveda smo na naziv zelo ponosni, z vodstvom Foruma za socialno ekonomijo pa smo se dogovorili, da bomo kot občina sodelovali pri izvedbi projektov na drugačen način, na primer z oddajo primernih prostorov za izvedbo dogodkov …«.

Skrb za aktivnosti je tako v letu 2018 prevzelo Združenje socialne ekonomije Slovenije. Do konca leta načrtuje več kot 40 dogodkov. Kot je povedal član upravnega odbora združenja Socialna ekonomija Slovenije in vodja podružnice Podravje, Miro Mihec, je skupni cilj vseh dogodkov povezovanje socialnih podjetij in povečanje sodelovanja med njimi. Cilj je tudi promocija socialne ekonomije in njenih vrednot ter s tem povečanje članstva združenja Socialna ekonomija Slovenije:

»Posledično bodo nastajala nova socialna podjetja, ki bodo prinesla več zaposlenih in dodano vrednost družbi zaradi svojega pozitivnega družbenega učinka. Rast novih so.p. je bila v prejšnjem letu več kot 300%.« Pri načrtovanju aktivnosti in uspešnih zgodb pa, še poudarja Mihec, ne bodo pozabili na Tkalko: »Pri programu ne gre mimo Tkalke. Poleg dogodkov so tukaj še rešitev prostorskega problema Tkalke, ki jo občina prodaja, stavbe, kjer domuje več kot 10 socialnih podjetij ter uveljavitev blagovne znamke Kupujem odgovorno. Kupci namreč s svojimi nakupi neposredno vplivamo na ponudbo podjetij.«

Načrtovani dogodki do konca leta 2018

Dogodki se bodo do konca leta 2018 zvrstili pod skupno tematiko socialne ekonomije. Na pobudo združenja Socialne ekonomije Slovenije so jih napovedali na otvoritvenem dogodku 9. januarja. Tam so gostovali tako državni sekretar Republike Slovenije v kabinetu predsednika vlade za socialno, zeleno in krožno gospodarstvo Tadej Slapnik, državna sekretarka Sektorja za socialno podjetništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo Mojca Štepic, podžupan Mestne občine Maribor Saša Pelko in predsednik društva Dnevni center aktivnosti Toti DCA Marjan Holc. Do konca leta načrtujejo redna srečanja akterjev socialne ekonomije in redne eko sejme v organizaciji društva Pupillam. Na voljo bodo tudi razna usposabljanja in delavnice na temo socialnega podjetništva.

(Vir: Facebook profil Forum socialnega podjetništva)

Najpomembnejši dogodek na nacionalni ravni pa bo Mednarodna konferenca o socialni ekonomiji. Na sporedu bo v prvem tednu marca na Brdu pri Kranju. Na njem bo gostovalo tudi 11 držav jugovzhodne Evrope, ki so lani podpisale Ljubljansko deklaracijo o socialni ekonomiji.

Snovalci programa so mislili na vso zainteresirano javnost. Dogodki so, kot pojasni Mihec, namenjeni tako že registriranim socialnim podjetjem, kot tudi ostalim akterjem socialne ekonomije. To so invalidska podjetja, zbornice, kooperative in zaposlitveni centri.

Kaj pa dolgoročni načrti?

V letu, ko Maribor nosi častni naziv, bo socialnim podjetnikom in tistim, ki jih tovrstna dejavnost zanima, na voljo pester program. Kaj pa potem? S koncem mandata Maribora, kot evropske prestolnice socialne ekonomije, se aktivnosti in prizadevanja za razvoj socialnega podjetništva ne bodo zaključile. Kot poudarja Miro Mihec, so začrtani tudi dolgoročni cilji za čas, ko Maribor ne bo več pod drobnogledom.

»Cilj je, da postavimo standard, torej pravila in protokol za naslednje evropske prestolnice socialne ekonomije za naslednja mesta, ki bodo prevzela ta naziv. Cilj je tudi pozicioniranje Slovenije kot pomembne akterke na mednarodnem področju socialne ekonomije.«