Na kaj morate biti pozorni pri vodenju spletne trgovine na Hrvaškem

Če vodite spletno trgovino, v mislih pa imate tudi širitev na hrvaški trg, berite dalje. Vse tisto, kar ste se naučili na slovenskem trgu, ki ste ga imeli za testni trg, lahko na hrvaškem (v večji meri) pozabite. Slovenski spletni trg je sicer bolj razvit od hrvaškega (rezultati raziskave Evropske komisije Digital Scoreboard kažejo, da je v zadnjem letu na spletu vsaj en izdelek kupilo 47 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta, na Hrvaškem pa 37 odstotkov), a je slednji v določenih pogledih precej bolj napreden od slovenskega.

Slovenci kupujejo v domačih spletnih trgovinah, kje pa Hrvati?

Slovenci smo namreč precej naklonjeni nakupovanju v domačih spletnih trgovinah, kar štirje od desetih spletnih kupcev nakupujejo izključno znotraj države, odstotek tistih, ki opravijo nakupe v tujini, sicer narašča. Lani je število takšnih spletnih kupcev naraslo za šest odstotnih točk, na 43 odstotkov. Po podatkih Shopper´s Mind, največjega raziskovalnega projekta spletnih nakupnih navad v regiji, ki nastaja v partnerski izvedbi podjetja Ceneje d.o.o. in raziskovalne agencije Valicon, so bili lani med Slovenci najbolj priljubljeni tuji trgovci AliExpress, Amazon, eBay in Sportsdirect.

Povsem drugače pa je pri naših južnih sosedih. »Hrvati bolj zaupajo tujim trgovcem, saj izključno doma nakupuje le petina tamkajšnjih spletnih kupcev. Precej večji delež kot v Sloveniji je tistih, ki v tujini opravijo devet od desetih nakupov. Teh je 20 odstotkov, kar je dvakrat več kot v Sloveniji,« pojasnjuje Gea Verderber iz podjetja Ceneje d.o.o.

Pri Shopper´s Mind ocenjujejo, da bo za domače trgovine ključno, da »prepoznajo in izkoristijo lokalne konkurenčne prednosti, zagotovijo privlačno ponudbo za segment mladih, ki so bolj naklonjeni nakupovanju izven nacionalnih meja ter se osredotočijo na širino ponudbo, komunikacijo s strankami ter odlično uporabniško izkušnjo«.

Pomembna razlika se ustvarja tudi pri načinih plačevanja, ki igra pomembno vlogo pri nakupnem procesu. Mnogi kupci namreč zapustijo košarico zaradi pomanjkanja želenega načina plačila. Pri nas se večina spletnih nakupov še vedno konča z gotovinskim plačilom po povzetju (več o tem smo pisali v članku Zakaj vsak drugi slovenski spletni kupec plača po povzetju?), Hrvati pa so bolj naklonjeni elektronskim oblikam plačil, ki so uveljavljene v bolj razvitih evropskih spletnih ekonomijah.

»Glede na to, da je PayPal najbolj razširjena metoda plačevanja med hrvaškimi spletnimi potrošniki, je vsekakor ključni nasvet za trgovce, ki skušajo prodreti na hrvaški spletni trg, da omogočijo ustrezne načine plačila, s posebnim fokusom na kreditne kartice in PayPal,« je za Mladi podjetnik povedal Igor Martinović, vodja prodaje na hčerinskem portalu Jeftinije.hr (na sliki. Vir slike: osebni arhiv).

Tistim, ki prodajajo artikle višje vrednosti in gospodinjske aparate, pa svetuje tudi, da strankam omogočijo brezplačno telefonsko prodajo. »Dejstvo je, da je kot tuj trgovec težko doseči zaupanje med hrvaškimi potrošniki. Tu je v prvi vrsti pomembno, da imate skrbno izdelano hrvaško različico spletne trgovine s kakovostnimi opisi in dobro podporo strankam v njihovem jeziku.«

Spletni kupec opravlja vse dražje nakupe

Hrvaški in slovenski spletni kupec sta si podobna pri okvirnem znesku spletnega nakupa. Na Hrvaškem v 35 odstotkih primerov znaša več kot 350 hrvaških kun oziroma 50 evrov, v Sloveniji pa je košarica vredna 50 evrov ali več v štirih od desetih spletnih kupcev. Dobršen del populacije na spletu tako opravlja vse dražje nakupe, potrošniki iz obeh držav pa so »zelo razumno naravnani«.

Pred nakupom se na spletu informira skoraj devet od desetih hrvaških spletnih kupcev, podobno je tudi v Sloveniji. »Pri tem se poslužujejo različnih kanalov, med katerimi so podobno kot pri nas še vedno prevladujoči spletni iskalniki, kot je Google, v zadnjem času pa na pomembnosti hitro pridobivajo platforme za primerjalno nakupovanje,« uporaba teh je v Sloveniji in na Hrvaškem podobna – uporablja jo tretjina spletnih kupcev.