Odgovor strokovnjaka: Kakšna naj bo vsebina splošnih pogojev poslovanja?

SPP-ji so ponavadi dodatek k pogodbi, v katerem so določeni vsi pogoji poslovanja te stranke. Ni treba, da so del glavne pogodbe, saj se lahko v glavni pogodbi vključi le določba, da se pri tem upoštevajo SPP-ji ene izmed strank. Pri tem je treba razlikovati med SPP-ji in formularnimi pogodbami, ki jim pogovorno rečemo tudi šiml. Slednje so vnaprej pripravljene pogodbe, ki jih dopolnimo le z manjkajočimi elementi. SPP-ji pa se praviloma ne spreminjajo, le priključijo glavni pogodbi, v kateri so navedeni vsi specifični podatki, predvsem to, kdo sta stranki, predmet in cena.

SPP-ji so pomemni za optimalen potek poslovanja. Podjetju olajšajo sklepanje pogodbe, sploh tedaj, kadar je narava poslovanja takšna, da podjetje sklene na stotine ali tisoče pogodb dnevno. SPP-ji se najpogosteje uporabljajo v storitvenem sektorju, kjer podjetja poslujejo s številnimi potrošniki.

Najpogostejše panoge so bančništvo, zavarovalništvo in internetna prodaja. Ker so ti potrošniki pogosto neuki prava in le izjemoma preberejo SPP-je, jih dodatno varuje Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in evropska Direktiva o nepoštenih pogodbenih pogojih.

Pri poslovanju z SPP-ji veljajo nekatera temeljna pravila:

• Prvo je temeljno načelo, ki mu rečemo contra proferentem pravilo. To pravilo pravi, da se v primeru nejasnosti SPP-ji razlagajo v škodo tistega, ki jih je pripravil. Iz tega sledi, da je v primeru spora o vsebini pogodbe, zapisane v SPP-jih, potrošnik v boljšem položaju, saj je tista stranka, ki ni imela možnosti prilagajanja in ni poznala vseh morebitnih pasti pogodbe.
• Drugo pravilo je, da imajo posebni pogoji, ki so dogovorjeni s stranko posebej, prednost pred splošnimi pogoji.
• Naslednje pravilo pravi, da so tisti pogoji, ki nasprotujejo samemu namenu pogodbe, ali pa nasprotujejo dobrim poslovnim običajem nični. Ničnost je lahko tudi delna, če so le posamezne določbe neskladne s tem pravilom.
• V nekaterih primerih se lahko odloči, da se posamezna določba SPP ne uporabi, kadar je pretirano stroga ali nepravična do druge stranke. Sodišče bo o tem odločilo sploh tedaj, kadar SPP onemogočajo drugi stranki, da poda svoje ugovore; kadar izključuje nekatere njene pravice, ter kadar skrajšuje roke za uveljavljanje zahtevkov.

Iz tega sledi, da naj bo vsebina splošnih pogojev poslovanja jasna, razumljiva, poštena do nasprotne stranke in v skladu z namenom, za katerega stranki sklepata pogodbo.

Podjetje mora paziti tudi na to, da so splošni pogoji poslovanja usklajeni z vso aktualno zakonodajo. Pri tem mora sploh paziti na:

• Obligacijski zakon,
• Zakon o varstvu potrošnikov,
• Zakon o arhiviranju,
• Zakon o varstvu osebnih podatkov in
• Direktivo o nepoštenih pogodbenih pogojih.

Viri: Obligacijski zakonik

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>