Odgovor strokovnjaka: Varstvo pri delu za samozaposlene

Vprašanje:

Kakšne so zakonske dolžnosti samozaposlenih glede varstva in zdravja pri delu? Morajo opraviti zdravniški pregled? Morajo izdelati oceno tveganja in izjavo o varnosti? Morajo opraviti izpit iz varstva pri delu?

Odgovor:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 1. členu določa, da naj delodajalec zagotavlja varnost in zdravje pri delu v skladu z ZVZD-1, drugimi predpisi in smernicami. V nadaljevanju poda definicijo delodajalca, za katerega pravi, da je to oseba, ki zaposluje delavca ali pa na kakšni drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu.

Samozaposlena oseba torej ne spada pod definicijo delodajalca. V trenutku, ko samozaposleni postane delodajalec, zanj veljajo določbe ZVZD-1. Prav tako mora samozaposleni poskrbeti za pridobitev ustrezne dokumentacije (opravljen izpit iz varstva pri delu, izdelana izjava o varnosti z oceno tveganja). To je v primeru, da opravlja nevarna dela ali dela, ki predstavljajo povišano stopnjo tveganja za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.

Tudi če samozaposleni ne sodi v kategorijo delodajalca in opravlja nenevarna dela, zanj vseeno veljajo nekatere dolžnosti glede zagotavljanja varstva in zdravja pri delu. Te so določene v 5. poglavju ZVZD-1.

1. Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje.

V kolikor tveganja/nevarnosti za zdravje in varstvo pri delu ni, pisna izjava o varnosti z oceno tveganja ni potrebna. V tem primeru je potrebno v oceno tveganja zapisati le, da tveganj za poškodbo na delu in poklicno bolezen na delovnem mestu ni. Nato se pod takšno izjavo podpisati in jo shraniti med ostale interne akte v podjetju.

Če pa samozaposleni ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, pa mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Izdelavo slednje je priporočljivo prepustiti strokovnjakom.

Podrobneje o varstvu in zdravju pri delu v članku Varnost pri delu

2. Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.

3. Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

4. Samozaposlena oseba mora skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom v skladu s posebnimi predpisi.

Če za konec še enkrat zgoščeno ponovimo. Samozaposleni osebi ni potrebno opraviti zdravniškega pregleda. Ni ji potrebno izdelati izjave o varnosti z oceno tveganja. In ni se ji treba usposabljati na področju varnosti in zdravja pri delu.

Slednje pa velja le za samozaposlene, ki opravljajo nenevarna dela. Oziroma dela, ki ne predstavljajo tveganja za poškodbo na delu oziroma poklicno bolezen. Pogoj je tudi, da ne zaposlujejo oziroma na drugi podlagi zagotavljajo dela drugim osebam. Varnost pri delu pa je smiselna za samozaposlene, v poslovnih prostorih katerih je upravičeno pričakovati večje število prihodov in odhodov ter zadrževanja strank.

Vir: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1; UL RS, št. 43/2011)

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>