Odgovor strokovnjaka: Zavarovanje poklicne odgovornosti (Vir: Bigstock)
Pri opravljanju nekaterih poklicev lahko nastane strokovna napaka, četudi si prizadevamo za natančno in vestno opravljanje dela. Kadar zaradi takšnih napak nastane škoda, jo mora ponavadi povrniti tisti, ki jo je povzročil. Če bi to zahtevali od vseh zdravnikov, posrednikov in odvetnikov, bi rezultat vodil v to, da nihče ne bi več želel opravljati poklica, pri katerem bi za vsako napako globoko posegel v svoj žep. Da se izvajalci določenih poklicev zavarujejo pred posledicami svojih napak, je na voljo zavarovanje poklicne odgovornosti, ki ga ponujajo številne zavarovalnice.
Zavarovanje poklicne odgovornosti je namenjeno naslednjim poklicem:
- zdravnikom, zobozdravnikom in drugim izvajalcem zdravstvenih storitev,
- odvetnikom in notarjem,
- davčnim svetovalcem, revizorjem in cenilcem,
- projektantom,
- vodilnim delavcem gospodarskih družb, tudi menedžerjem,
- nepremičninskim posrednikom,
- upraviteljem poravnav, stečajev in likvidacij in še nekaterim drugim.
Zavarovanje poklicne odgovornosti ponavadi obsega zavarovalno kritje za škodo, ki nastane zaradi opravljanja določenega poklica. Škoda je zavarovana, če gre za napačno ravnanje pri opravljanju poklica, ki je lahko storitev ali opustitev. Podrobnosti zavarovanja so odvisne od posamezne zavarovalnice, praviloma pa je vsem zavarovanjem skupno, da je z njimi krita odgovornost za poškodovanje tretjih oseb in njihovih stvari ter čista premoženjska škoda. Zavarovanje ponavadi ne vključuje škode, ki je nastala na podlagi kaznivega dejanja in dejanja žalitve ali obrekovanja, ekološke škode, škode, ki je nastala zaradi namernih kršitev zakonov, in škode, ki je nastala z izvajanjem storitve, ki ni neposredno zavarovana.
Pri zavarovanju poklicne odgovornosti torej velja, da je zavarovalni primer škodni dogodek, na podlagi katerega nastanejo obveznosti zavarovalnice proti oškodovani osebi. To je dogodek ali ravnanje, ki povzroči škodo tretji osebi. Ta mora nastati v času trajanja zavarovanja. Šele z odškodninskim zahtevkom se začne proces uresničevanja pravice oškodovanca do odškodnine oziroma zaščite zavarovanca. Odškodninski zahtevek se lahko uveljavlja do zastaranja zahtevka po odškodninskem pravu, ki je praviloma določen v Obligacijskem zakoniku. Ta v prvem odstavku 964. člena določa tudi to, da zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, odgovarja le, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino.
Pri sklepanju takšnih zavarovanj bodite pozorni
Nekatere zavarovalnice vanje spretno vpletejo klavzule, ki lahko podjetje postavijo v slabši položaj. Po mnenju nekaterih strokovnjakov so nekatere klavzule, ki jih uporabljajo slovenske zavarovalnice, v nasprotju z kogentnimi pravili Obligacijskega zakonika. Pri tem gre predvsem za t. i. klavzulo claims made, ki je prevzeta iz anglosaksonskega sistema. Ta klavzula pomeni, da zavarovalni primer ni škodni dogodek, ampak prvo uveljavljanje odškodninskega zahtevka. To je zelo ugodno za zavarovalnice, saj se s tem znebijo odgovornosti za stranske zahtevke iz škodnega dogodka. Pri sklepanju pogodbe o zavarovanju poklicne odgovornosti je zato treba biti posebej previden.
