»Pogosto je vsebina intelektualne vsebine eden od večjih razlogov, zakaj se nek produkt prodaja boljše in več kot drugi. Zato je v tem oziru smiselno ustrezno zaščititi svojo intelektualno lastnino,« pravi Nejc Setnikar, ki pri Zavodu mladi podjetnik strokovno svetuje na področju zaščite blagovnih znamk.
»Podjetniki največkrat že na začetku storijo napako, da ne preverijo zasedenosti znamke, ki jo začnejo uporabljati pri poimenovanju svojega produkta. Uporaba enake ali podobne znamke za enako ali podobno blago oziroma storitve namreč pomeni poseg v pravice intelektualne lastnine druge osebe, ki bo takšni uporabi ponavadi nasprotovala,« opozori Setnikar, ki je letos svetoval pri registraciji 35 blagovnih znamk.
Poslovna škoda: tudi več tisoč evrov
Takšna situacija v najslabšem primeru pomeni, da bo podjetnik utrpel veliko škodo, saj bo moral uničiti embalažo, opremljeno s konfliktno znamko, odstraniti blago s polic, odstraniti ves oglaševalski in promocijski material, ter na novo izdelati in uveljaviti znamko. Poslovna škoda se v tem primeru lahko meri tudi v več tisoč evrih: »Imeli smo primer, ko je podjetnik, nasproti kateremu je bila uperjena zahteva po prenehanju uporabe blagovne znamke, s svojo znamko opremil več tisoč kosov embalaže, izdelal prodajno stran in izvedel oglaševalsko kampanjo. To vse bi predstavljalo več tisoč evrov visoko poslovno škodo.«
Kako nastopiti proti kršitelju?
Obstaja pa tudi možnost, da kršitelj kršitev ne odpravi oziroma z njo prostovoljno ne preneha. V tem primeru ima podjetnik na voljo tri vrste ukrepov, pravi Setnikar, in sicer civilne, kazenske in upravne ukrepe. Proti kršitelju lahko sproži zasebno tožbo, ki lahko vsebuje več tožbenih zahtevkov, »kot so prepoved kršitve, odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode in objavo sodbe«. Takšne tožbene zahtevke večinoma rešujejo domača sodišča, lahko pa jih tudi nadnacionalni organi, kot je sodišče Evropske unije.
»Neupravičena uporaba znamke nekoga drugega lahko pomeni tudi izvršitev kaznivega dejanja, ki ga na predlog imetnika znamke preganja policija, okrožno tožilstvo in okrajna sodišča. Zagrožena je kazen do treh let zapora,« pri čemer sta Finančni urad Republike Slovenije in Tržni inšpektorat pristojna za vodenje upravnih postopkov. »Furs se prek carinskih postopkov ukvarja večinoma s prepoznavo in z uničenjem ponaredkov, medtem ko se Tržni inšpektorat ukvarja s kršitvami pravil glede nelojalne konkurence,« pojasnjuje.
Število registracij evropskih znamk se povečuje, na račun tega pa se število prijav nacionalnih in mednarodnih znamk zmanjšuje (Vir sliike: Urad RS za intelektualno lastnino).
Kaj je težava Kitajske?
Zahodni svet je bolj dosleden, regulativa je urejena, predvsem pa se spoštuje in izvaja. »Vzhodni trgi, kot je Kitajska, pa ne dajejo toliko poudarka oziroma v praksi bolj ohlapno izvajajo sprejete mednarodne sporazume s področja blagovnih znamk. Pri tem mislim, da, količinsko gledano, postopkov ne morejo sprovesti tako, da bi bilo to področje tako urejeno, kot bi moralo biti,« razmišlja Setnikar.
Opaža tudi, da podjetniki pogosto napačno ocenijo vrednost zaščite svoje intelektualne lastnine. »Podjetniki morajo znati oceniti, v katerih državah se jim splača zaščititi znamko, kje bodo pripravljeni in sposobni uveljavljati svoje pravice ter kako široko bodo ščitili svojo znamko oziroma znamke.«
Kakšna je prednost registracije blagovnih znamk?
Podjetniki se za registracijo vse pogosteje odločajo, vzrok je predvsem v zavedanju pomena varstva intelektualne lastnine. »Vsebina intelektualne vsebine je pogosto eden od večjih razlogov, zakaj se nek produkt prodaja boljše in več kot drugi. Zato je v tem oziru smiselno ustrezno zaščititi svojo intelektualno lastnino.«
Blagovna znamka je namreč namenjena ločevanju istovrstnega blaga, nekakšnemu prikazu in garanciji izvora ter kakovosti blaga. Potrošnike naj bi opomnila na to, od koga oziroma od kod blago izvira in kakšne so običajne lastnosti tega blaga.
Kakšen bi bil svet, če blagovnih znamk ne bi bilo?
Če blagovnih znamk ne bi imeli oziroma jih poznali, bi se na isti polici lahko pojavila dva enaka produkta, označena z zelo podobno oznako. To bi potrošnike zmedlo, saj ne bi vedeli, ali gre za produkt istega proizvajalca, ki je morda le malenkostno spremenil grafično podobo svoje znamke ali produkt drugega proizvajalca, izpostavi Setnikar. Registracija znamke imetniku registrirane znamke namreč omogoči možnost preprečitve registracije in/ali uporabe enake ali podobne znamke za enakovrstno blago.
Kako ustvariti zgodbo s produktom, ki že obstaja?
»Tistim podjetnikom, ki svojo podjetniško zgodbo gradijo na produktu, ki že obstaja na trgu, kot so na primer ročne ure, bi vsekakor svetoval, da si izberejo neko izvirno ime, kot ga imajo ure Rolex, prek katerega se bodo lahko na trgu ločili od konkurence, ustvarili neke vrste monopol in si našli zveste kupce,« svetuje sogovornik.
