“Naziv mladi podjetnik leta sva izkoristila za krepitev blagovne znamke”

Anita in Matej sta svojo pivovarsko pot začela skromno, z začetnim paketom za proizvodnjo piva. Po neuspešni kampanji na Kickstarterju konec leta 2012 sta leta 2013 vseeno začela z resnejšo proizvodnjo in distribucijo piva. V času, ko butično pivo v Sloveniji še ni bilo tako razširjeno, sta hodila na različne sejme in tržnice, svoje pivo pa sta ponujala tudi na koncertih, v lokalih …

Danes je Pivovarna Pelicon edina mala pivovarna v Sloveniji, ki poleg vrhunske opreme za varjenje razpolaga tudi z izjemno dodelanim nadzorom kakovosti. Pivo varijo izključno iz kvalitetnih sestavin in pri tem ne sklepajo kompromisov. Varijo takšno pivo, kakršno tudi sami radi pijejo. V štirih letih niso okrepili le tehnološke plati proizvodnje, temveč so odprli tudi oddelek za prodajo, v katerem deluje skrbnica za stranke, razvili pa so tudi lastno distribucijo s popolnim servisom in montažo točilnih sistemov.

Pivovarna Pelicon in plani za prihodnost

Pogovarjali smo se z ustanoviteljema Pivovarne Pelicon Matejem Peliconom in Anito Lozar. Zaupala sta nam, kako sta do sedaj izkoristila naziv Mladi podjetnik leta 2017 in kakšni so njuni cilji za prihodnost. Povedala sta, da jima je naziv prinesel boljše možnosti za iskanje novih kadrov in pripomogel k večji medijski prepoznavnosti. Pozna se tudi pri povpraševanju po pivu, kar je za fazo, v kateri se pivovarna trenutno nahaja, ključnega pomena. Njuno poslovanje je v letu 2017 olajšala sprememba zakonodaje na področju trošarin, ki se dotika tudi mikropivovarn.

Del pogovora je nastal oktobra, v okviru podjetniškega vikenda v Berlinu, ki je bil pod sponzorstvom Dewesofta in z udeležbo dr. Jureta Kneza iz omenjenega podjetja tudi letos glavna nagrada za zmagovalca izbora. Z Anito in Matejem smo se ponovno pogovarjali pred kratkim. Zaupala sta nam, kako se Pivovarna Pelicon razvija v zadnjem obdobju.

Imaš, kar iščemo, da ti podelimo naziv? Prijavi se na izbor mladi podjetnik leta 2018!

“Berlin naju je navdušil”

Kakšni so vajini vtisi s podjetniškega vikenda v Berlinu?

Anita: Vtisi so super. Videli smo veliko tako večjih kot manjših podjetij, pivovarno, lepo smo se podružili, predvsem pa mi je všeč, da smo združili reševanje problemov z ogledi …

Matej: … in z novimi koncepti ter idejami. Berlin s svojo raznovrstnostjo ponuja res odlično izkušnjo tako s poslovnega kot s turističnega vidika, tako da sva bila nad njim navdušena.

Mlada podjetnika leta 2017 Anita Lozar in Matej Pelicon na podjetniškem vikendu v Berlinu. Poleg njiju so se obiska udeležili še Egon, Nejc in Borut iz MP ter dr. Jure Knez iz Dewesofta. Slika je nastala ob obisku mobilne banke N26 (predstavnika podjetja sta na sliki levo).

Od osvojitve naziva mladi podjetnik leta do 50-odstotnega povečanja kapacitet

Od osvojitve naziva mladi podjetnik leta je bilo zvarjenega in je preteklo kar nekaj piva. Kaj se je dogajalo v tem času? Ali sta izkoristila naziv ali to še nameravata storiti v prihodnosti? Kaj sta od njega odnesla?

A: Poleti je bilo precej pestro, ker je bilo ravno sredi naše glavne sezone. Sezono smo hoteli zaključiti čim bolje, kar nam je v veliki meri tudi uspelo. Naziv sva izkoristila predvsem za iskanje novih kadrov oziroma sodelavcev, za širitev ekipe.

M: Leto smo začeli z dvema in pol zaposlenima, vmes se nama je pridružil še študent.

A: Kar se mi je vtisnilo v spomin, je predvsem veliko medijske izpostavljenosti. Zagotovo se je že in se bo še poznalo tudi na povpraševanju po našem pivu. Jeseni je povpraševanje po pivu na splošno nekoliko manjše, nato pa sva se pripravljala na prednovoletni del leta, ko se prične šprint do končne črte.

Kaj pa je Pivovarni Pelicon prinesla letošnja zima?

A: Prinesla nama je šest novih fermentorjev, tako da smo bistveno povečali kapacitete. To smo sicer načrtovali že lani, vendar ne gre vedno vse po načrtih. Sedaj je nadgradnja končno pod streho. Kot sem že dejala, smo v ekipo pridobili nekaj novih sodelavcev. Morda smo pričakovali, da bo posledično hitro prišlo do strmega vzpona, vendar je bilo potrebnega kar nekaj časa, da so vse stvari sedle na svoje mesto. Pravi rezultati se kažejo sedaj. Delo je utečeno, naloge so podrobno razdeljene, tako da je vsem skupaj lažje.

M: Proizvodne kapacitete smo povečali za 50 odstotkov. Šele v naslednjih mesecih bomo videli, kako bodo stvari potekale, saj je ena stvar teoretičen izračun na papirju, nekaj povsem drugega pa je nato izvedba tega v praksi. Načrtujeva, da bi lahko proizvedli okrog 30 tisoč litrov piva mesečno. Glede na trenutno lokacijo je to maksimum.

Torej so bili zadnji meseci zelo produktivni?

A: Vsaka jesen prinese nekaj novega, predvsem kakšen nov recept. Pivo varimo skozi celo leto, seveda pa je špica v poletnih mesecih in takrat je v ospredju proizvodnja, medtem ko imamo jeseni in pozimi vendarle malce več časa za razmišljanje o novitetah. 

M: Vse naše surovine so kmetijski pridelki, tako da smo vezani na letne čase. Veseli nas, da vse poteka, kot mora. Pridobili smo dodatne prostore, tako da je proizvodni plan zelo optimistično naravnan in v prvih treh mesecih letošnjega leta ga uspešno izpolnjujemo. Kljub temu da ne gre za vrhunec sezone, je v naših proizvodnih prostorih zelo pestro.

Dotaknimo se vajinih ciljev, ki sta jih napovedala ob prijavi na izbor mladi podjetnik leta, in na splošno vajinih poslovnih ciljev za leto 2017. Bi rekla, da vama gre po planu? Ali sta dosegla tisto, kar sta si zadala? Nam lahko zaupata tudi številke?

A: Kar se tiče planov, ki smo si jih zadali na začetku leta, moramo reči, da smo jih že v prvi polovici leta kar nekaj odkljukali. Tudi fizična trgovina z našimi produkti je bila že nekaj let naša želja – letos smo jo dejansko realizirali. To je bila za nas velika stvar, ki bo vplivala na rast v prihodnosti.

M: S proizvodnega vidika je bilo leto 2017 v znamenju povečave in hkrati nadgradnje tehnologije.

A: Ja, tudi to smo naredili. Sicer malo pozno, ampak vseeno. Številkam, ki sva jih imela v planu, sva se zelo približala, kar naju zelo veseli.

“Tehnološko napredna oprema ni pogoj”

Ali ima  Pivovarna Pelicon podporo v domačem okolju?

A: Ajdovščina je majhno mesto in zato moramo vsi držati skupaj. Ugotovili smo, da je vsem skupaj bolj “fajn”, če sodelujemo. Še vedno je naš primarni trg slovenski in svoje kapacitete širimo, da zadostimo domačemu povpraševanju. Seveda ohranjamo stike tudi s tujino. Tako smo imeli jeseni skupni projekt s Hoferjem Avstrija in morda se česa podobnega lotimo tudi v prihodnje.

Delujete v panogi prehrane, ki jo zaznamujejo visoki vstopni stroški – od nabave opreme in zaloge surovin do izpolnjevanja zahtev v zvezi z varnostjo prehrane. Hkrati vedno obstaja tveganje, da se proizvod pokvari, preden ga uspemo prodati. Kako sta se vidva lotevala tovrstnih izzivov in kaj svetujeta vsem mladim podjetnikom, ki se na svoji poti soočijo s težavami?

A: Zavedati se je treba, da je proizvodnja hrane starodavna dejavnost. Zaradi hrane imamo tehnologijo, ki jo imamo, ne obratno. Najprej je bila hrana, potem je bilo vprašanje ohranjanja kakovosti in za tem so prišli izumi, kot sta pasterizacija ali hladilnik. Veliko tehnoloških prebojev je nastalo ravno zaradi proizvodnje piva, ki temelji na delovanju mikroorganizmov.

Zelo je pomembno, da poznaš tehnologijo. Res je, da več denarja kot imaš, boljšo tehnologijo si lahko privoščiš, a to ne bi smel biti razlog, da nikdar ne poskusiš in ne začneš. Tehnološko napredna oprema ni pogoj. Veliko tehnologije se da nadomestiti z vestnim, natančnim delom, visokimi higienskimi standardi, dobro surovino. Predvsem pa ni treba pretiravati. Midva sva začela z 200 steklenicami. To je bila prva šarža. In od tod sva šla naprej. S prodajo sva zaslužila nekaj denarja in vsakič vložila v novo in boljšo tehnologijo. Danes je tehnologija pivovarne veliko boljša kakor prvi dan.

Pogled nazaj in naprej

Kateri so bili v preteklosti vajini največji izzivi in s katerimi se bosta po svojem mnenju soočila v prihodnosti? Kakšni bodo vajini cilji čez nekaj let?

A: Najini cilji se iz leta v leto spreminjajo. Že obdobje nekaj let nazaj in zdaj je zelo težko primerjati, ker sva bila takrat popolna začetnika. Takrat so bili problemi popolnoma drugačni kot sedaj. Zdaj tudi kraft pivovarstvo postaja zelo priljubljena tema, prodaja tovrstnega piva narašča iz leta v leto. Na tem področju tako dobivamo kar nekaj konkurence, kar je po eni strani slabo, po drugi strani pa se na ta način povečuje tudi najin trg.

Anita Lozar in Matej Pelicon, Pivovarna Pelicon. (Slika: Miga Bratina)

Potem je tukaj izziv v pridobivanju kadrov oziroma oblikovanju dobre ekipe, na kar sva dala kar nekaj poudarka tudi v tem letu. Izziv za prihodnost bo tudi selitev najine proizvodnje. V preteklosti sva morala v prostoru, ki sva ga imela na voljo in ki ima kar nekaj omejitev, začeti, ga na kreativen način opremiti in ga znati uporabljati.

Zdaj bo pa to popolnoma drugačen projekt; vse bo treba zgraditi iz nič na tak način, da bo lahko funkcioniralo v naslednjih 30 letih. Tako dolgoročne vizije seveda čisto na začetku še nisva imela.

Pri vzpostavitvi proizvodnje je velikokrat problem tudi financiranje – od strojev do zaloge. Hkrati je treba prebroditi tudi dolge proizvodne cikle in kasneje tudi plačilne roke. Kako sta se vidva spopadla s financami? Ali sta kdaj razmišljala o kakršnemkoli zunanjem viru financiranja?

Začela sva skromno. Najprej sva skicirala izredno preprosto varilnico, ki bi jo lahko kupila res poceni, vendar je takrat podjetje SK Group predlagalo, da poskusiva enega od njihovih proizvodov: varilnico za 900 litrov piva. Ideja je bila, da jo naštudirava, znanje in morebitne pogruntavščine ponudiva nazaj podjetju in jo na koncu določene dobe odkupiva. Sprva se je zdelo, da je oprema prevelika za takratno stanje na trgu, a kmalu smo naredili ključni preboj in varilnico sva na koncu le odkupila.

Sedaj ta del opreme predstavlja zelo pomemben del naše proizvodnje, saj gre za izjemno natančno in zmogljivo napravo. Tudi ostali slovenski pivovarji, ki so kupili njihovo opremo, danes spadajo med najboljše slovenske pivovarje. Ravno tako imamo srečo, da so v Vipavski dolini številna živilska podjetja in posledično tudi podjetja, ki servisirajo živilsko industrijo. Zato nama je bila marsikatera rešitev bolj pri roki oziroma sva jo hitreje posvojila.

Kar se tiče drugega dela vprašanja, pa je res, da pivo nastaja veliko dlje, kakor potrebujemo, da se ga popije. To je bil sprva šok za nas in za naše stranke, a danes veliko več ljudi razume, kako deluje proces. Hkrati smo tudi mi lani poleti prevzeli celotno distribucijo in ne širimo prodajne mreže prek meja svoje proizvodne zmogljivosti. Ko vložimo v povečavo, povabimo k sodelovanju nove stranke. V preteklosti se je mreža nekontrolirano širila in nastalo je več škode kot koristi za vse skupaj.

Plačilne roke jemljeva izredno resno. Sami želimo račune poravnati raje kak dan prej kot dan kasneje in pri tem iščemo stranke, ki so enakega mnenja. To reši veliko problemov, saj je v taki industriji denarni tok življenjski pulz. Ko enkrat prideš v situacijo, da nimaš denarja za nabavo surovine, je konec.

Kakšni so vajini konkretni plani za čez 5 let? Kje se vidita? Kakšna bo velikost vajine pivovarne in kolikšna velikost ekipe? Ali bosta imela svoj lokal ali verigo lokalov?

A: V 5 letih si želiva novo, tehnološko napredno pivovarno z obnovljivimi viri. Seveda bova povečevala tudi proizvodne kapacitete. Želiva si postaviti tudi svoj lokal doma v Vipavski dolini. Želiva si točko, kjer se bodo ustavili vsi, ki jih zanima več o pivu. Želiva si ustvariti mrežo ljudi, ki bo z veseljem delala z nami.

Preveri pogoje in se prijavi na izbor mladi podjetnik leta 2018 ZDAJ!

“Skušamo se maksimalno potruditi za vsakega kupca”

Za mlado podjetje sta zelo pomembni funkciji v podjetju marketing in prodaja. Nam zaupata več o tem, kako se tega lotevate v Pivovarni Pelicon?

Kot sva omenila, sodelujemo s strankami, s katerimi se dobro razumemo in se med seboj spoštujemo. To je zelo pomembno. Nisva rojena prodajalca in Kotlerjeva knjiga res ni nekaj, kar bi želela imeti doma. Zato se drživa bolj preproste filozofije. Včasih ne gre vse gladko, a vsi se trudimo, da bi skupaj uspeli.

Vedno se vprašamo, kaj lahko še storimo, da bomo bolje opravili delo, ali se da narediti kak korak naprej. Ugotovila sva, da je vedno in povsod še prostor za izboljšave, in tega se z veseljem lotimo. Ena od izboljšav je bila povečava ekipe, da bi lahko pravočasno poskrbeli za vsa področja proizvodnje in posla.

Ali ste morda povečali proračun za marketinške aktivnosti?

A: Še vedno ostajamo pri zelo nizkem proračunu za marketing. Ena izmed sodelavk je zagreta fotografinja, posnamemo tudi kakšen bolj ali manj posrečen filmček, tako da je promocijskega materiala vedno dovolj. Lahko rečem, da skušamo izkoristiti vse notranje rezerve. Načrtujemo prenovo spletne strani in na ta način narediti korak naprej. Osnova je, da se še vedno skušamo maksimalno potruditi za vsakega kupca. Konkurenca je vsekakor dobrodošla in naju žene naprej. Vprašanje je, kje bi bili, če konkurence ne bi bilo.

Pivovarna Pelicon – mladi podjetnik leta 2017. (Slika: Jernej Kokol)

Kakšno je stanje na trgu?

V letu 2017 se je zgodila sprememba zakonodaje na področju trošarin, kar je za vaju in druge mikropivovarje zelo pozitivno in dobrodošlo. Veliko mladih podjetij si želi olajšav, nižjih davkov, manjših ovir za vstop v posel. Ta sprememba je za vas zelo pomembna, ker se je marža za mikropivovarne na ta način zelo povečala. Kako ste prišli do tega? Kako ste se konkurenti organizirali, da ste dosegli tako pomembno zakonodajno spremembo?

A: Treba se je bilo organizirati. Že v preteklosti je bilo nekaj poskusov, ampak žal niso pripeljali daleč. Poslanska skupina Združene levice in poslanska skupina nepovezanih poslancev sta na Odbor za finance in monetarno politiko DZ ter na Odbor za gospodarstvo DZ naslovili zahtevo za sklic nujne seje, predlagateljica pa je bila mag. Mirjam Bon Klanjšček.

Na sejo smo bili povabljeni tudi pivovarji, obravnavali pa smo točko, kako bi lahko spodbudili rast mikro pivovarn s trošarinsko politiko. Predvsem smo si želeli uvedbe kategorije malega proizvajalca piva, ki do takrat ni obstajala. Predlog novega zakona je že bil pripravljen, ampak vanj niso vključili malih pivovarn. Vključili so male vinarje, male žganjekuharje, pivovarjev pa ne. Vključili so le domače pivovarstvo, da lahko na primer ti doma neobdavčeno zvariš 500 litrov piva, na nas pa so pozabili.

To je ob pravem času sprožilo naš odziv in odgovorne smo uspeli še pravočasno prepričati, naj v zakon vključijo tudi male pivovarje. Enostavno je vse, kar nam je ostalo na računu, konec meseca romalo na FURS za plačilo davkov. V Evropi imamo kljub temu znižanju sicer še vedno zelo visoke trošarine.

Na tak način ne moreš kupovati kakovostne opreme, izredno težko je zaposlovati, kaj šele razmišljati o sodobnejših lastnih proizvodnih prostorih. Sedaj je mikropivovarstvo postalo nekoliko bolj konkurenčno velikim pivovarnam, vsaj kar se tiče proizvodnih stroškov, ki so pri njih zaradi ekonomije obsega bistveno nižji.

Mogoče še eno malo provokativno vprašanje. Veliko smo se pogovarjali o velikosti trga s pivom v Sloveniji. Večino tržnega deleža imata Laško in Union, potem so tu še veliki tuji pivovarji. Ogromno je malih pivovarn z odličnim pivom, ki končajo na stopnji popoldanske dejavnosti. Ustvarijo na primer nekaj 10.000 evrov prometa in tam obstanejo. Kaj bi rekla, kako je vama uspelo narediti korak naprej?

A: Midva sva se pred leti odločila, da bova živela od piva, in sva se specializirala. Ukvarjava se izključno s pivovarstvom, nimava druge službe. Pivo Pelicon ni samo »brand«, ampak poskrbimo za celoten postopek. Najprej razvijemo recept, nato pivo zvarimo, zapakiramo, dostavimo. Seveda poskrbimo tudi za marketing. Midva od piva v celoti živiva – morda je to razlika med najino pivovarno in ostalimi manjšimi pivovarskimi projekti.

“Ostali smo prava MP 2017 ekipa”

Ali sta nagrade koristno porabila?

M: Ravnokar se lahko pohvaliva z novim tiskalnikom iz nagradnega fonda. Nekatere nagrade bova izkoristila v kratkem, najbolj pa se veseliva obiska konference PODIM, ki sva se je nazadnje udeležila pred petimi leti, ko sva ravno krenila v najin projekt. Vsi sponzorji so bili izjemno prijazni in ohranjamo dobre stike. 

Kakšni so spomini na lanski izbor Mladi podjetnik leta?

A: S samo predstavitvijo nisem bila najbolj zadovoljna in bi jo zagotovo lahko izpeljala precej bolje (smeh). Mogoče je bil razlog tudi v tem, da so bili ostali odlični. Konkurenca je bila izjemna in pravzaprav bi si vsi zaslužili prvo mesto. Z vsemi ostajamo v stiku preko socialnih omrežij in si pomagamo z nasveti. Ostali smo prava MP 2017 ekipa.