Želite izplačati božičnice? Imate izpolnjena ta dva pogoja?

Nagrajevanje delavcev dokazano prispeva k boljšemu poslovanju podjetja, saj spodbuja pripadnost, inovativnost in motivacijo zaposlenih. Nedavna davčna reforma uvaja nekaj sprememb, predvsem novo ureditev spodbude za nagrajevanje zaposlenih. Podlaga za izplačilo dodatka je Zakon o delovnih razmerjih, ki omogoča, da je lahko sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost. Zakon določa tudi, da mora biti tak dodatek vedno v denarni obliki. Načeloma je dodatek k plači dodatno obremenjen z dohodnino in socialnimi prispevki.

Katere so temeljne lastnosti božičnice?

Božičnica je neke vrste nagrada, ki jo delodajalec izplača zaposlenim ob koncu poslovnega leta. Takšna nagrada je lahko izplačana le enkrat na leto, pri tem pa ni nujno, da je pri tem poteklo 12 mesecev. Božičnica se praviloma izplača vsem zaposlenim, v enakih zneskih, vendar pa to ni nujno, saj ni zakonsko zahtevana (!). Zakon zahteva le, da so kriteriji in merila za obračun določeni enako za vse delavce. Božičnica bo izplačana le ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji za samo izplačilo. Predpogoja za izplačilo božičnice sta dva:

• podjetje je v preteklem letu poslovalo s pozitivnim poslovnim izidom, ter
• da je izplačilo božičnice predvideno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti/ v kolektivni pogodbi v podjetju ali v pogodbi o zaposlitvi.

Prvi predpogoj preprečuje, da bi božičnice izplačevala podjetja, ki so v preteklem letu poslovala negativno. S takim ravnanjem bi posredno ogoljufali morebitne upnike, saj sodišča le izjemoma dovolijo izvršbo na plače in prejemke zaposlenih.

Dejstvo, da je božičnica predvidena v splošnem ali posamičnem pravnem aktu je predpogoj za veljavno izplačilo zato, da se institute ne bi zlorabljalo glede na voljo posamične poslovodje. S tem se prav tako preprečuje, da bi se dodatki k plači izplačevali na podlagi nekih arbitrarno določenih kriterijih.

Za razliko od 13. plače, božičnica ni nujno izplačana kot plača, ampak je lahko izplačana tudi kot drug prejemek iz delovnega razmerja. Kot pri drugih dodatkih ob plači, je tudi pri božičnici obračunana dohodnina in socialni prispevki. Temeljna razlika božičnice od drugih izplačil je v tem, da božičnica ni vedno všteta v pokojninsko osnovo. Božičnica je všteta v pokojninsko osnovo le, če je opredeljena kot plača iz naslova delovne in poslovne uspešnosti v pogodbi o zaposlitvi/kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ali v podjetju. V nasprotnem primeru, tj. kadar je izplačana kot nagrada/bonus, se ne všteva v pokojninsko osnovo.

Kaj je 13. plača in kdaj se jo lahko izplača?

Pri obračunu dohodnine in izplačilu dodatka obstaja kapica, in sicer lahko izplačilo znaša največ 70 odstotkov povprečne bruto plače v državi. To pomeni približno 1.100 evorv bruto oziroma 850 evrov neto, ne glede na sicer izplačane (najvišje in najnižje) plače. V primeru, da bo izplačilo višje, ne bo izvzeto iz ugodnejše dohodninske obravnave.

Kadar je prejemnik božičnice zaposlena oseba, za katero velja oprostitev plačila prispevkov delodajalca (sem spadajo predvsem osebe, zaposlene v okviru Spodbude za zaposlovanje mladih), so delodajalci pri izplačilu božičnice oproščeni plačila prispevka delodajalca.

Kadar se nagrada izplača kot poračun plač za preteklo koledarsko leto, je odmera dohodnine drugačna, kot če je izplačana kot del plače tekočega meseca. Pri slednjem ni pomembno, ali je obračunana hkrati s plačo tekočega meseca, ali v ločenem nakazilu. Iz tega sledi, da je pri obračunu božičnice potrebno upoštevati različne okoliščine:

• božičnica predstavlja izplačilo za več mesecev nazaj;
• božičnica je izplačana kot del plače za december, skupaj s to plačo;
• božičnica je izplačana kot del plače za december, a ločeno od te plače.

Pomembno je tudi to, da vse nagrade za tekoče poslovno leto (2016), četudi so izplačane v naslednjem letu (2017) sodijo v izkaz poslovnega izida za tekoče leto (2016).

Vir:

• Zakon o delovnih razmerjih
• Zakon o dohodnini