Odgovor strokovnjaka: Društvo in pridobitne dejavnosti

Avtor Nejc Setnikar — 29.06.2015
Komentiraj!
V rubriki Odgovor strokovnjaka bomo tokrat pojasnili, kakšne omejitve imajo društva pri opravljanju pridobitnih dejavnosti. Društvo je namreč nepridobitno združenje najmanj treh članov, ki pa lahko za podporo opravljanja nepridobitne dejavnosti opravlja tudi pridobitne dejavnosti.
Odgovor strokovnjaka: Društvo in pridobitne dejavnosti

Odgovor strokovnjaka: Društvo in pridobitne dejavnosti (Vir slike: freeimages.com)

Vprašanje:

Ali lahko društva opravljajo pridobitno dejavnost?

Odgovor:

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga (najmanj tri) ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno z Zakonom o društvih, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.

Društvo samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva.

Ni pa dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa Zakon o društvih. 

Če društvo opravlja pridobitno dejavnost, mora biti določena v temeljnem aktu ter povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Iz tega sledi, da mora društvo imeti v temeljnem aktu (statutu) vpisane dejavnosti, ki jih opravlja, v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti. Glede na vrsto dejavnosti mora izpolnjevati tudi posebne pogoje, v kolikor so določeni z drugimi predpisi. V nasprotnem primeru se šteje, da opravlja delo na črno.

Slednje opredeljuje tudi Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2), ki v prvem odstavku 9. člena določa:

Preberite tudi ostale Odgovore strokovnjaka

Zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka po tem zakonu, če:

  1. je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in
  2. dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.

Plačevanja davka so oproščena društva ob pogoju, da tudi dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja. Navedena oprostitev velja le za opravljanje nepridobitne dejavnosti, v vsakem primeru pa so tudi ti zavezanci dolžni plačevati davek iz opravljanja pridobitne dejavnosti, kot izrecno določa drugi odstavek 9. člena ZDDPO-2:

Ne glede na prvi odstavek tega člena, plača zavezanec iz prvega odstavka tega člena davek po tem zakonu od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti.

Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti pojasnjuje razliko med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo, in sicer se za NEPRIDOBITNO štejejo:

  • donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe,
  • članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam;
  • volila in dediščine;
  • prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • obresti za sredstva na podračunih, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa (EZR) države oziroma občin in obresti za vloge, naložene v okviru sistema enotnega zakladniškega računa (EZR) države oziroma občin;
  • sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov;
  • namenska javna sredstva.

Za PRIDOBITNE pa po Pravilniku štejejo:

  • sredstva za izvajanje javne službe, ki niso sredstva iz prvega odstavka šeste alineje 3. člena tega pravilnika (kot so doplačila uporabnikov),
  • bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, pri čemer se dohodki od obresti za vezane vloge ne štejejo za pridobitne do vključno višine 1000 eurov letno,
  • dividende in drugi dohodki iz naložb,
  • dohodki od prodaje blaga in storitev, vključno z donosi od prodaje spominkov članom in nečlanom, vključno s hrano in pijačo, ki jo proda zavezanec članom in nečlanom, običajno v klubskih prostorih, kadar obiščejo zavezanca,
  • najemnine in druga plačila iz oddajanja prostorov zavezanca, drugih zmogljivosti zavezanca ali opreme drugim osebam,
  • dohodki, doseženi z odsvojitvijo osnovnih sredstev,
  • plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na večerjah, zabavah, plesih ali drugih družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec,
  • plačila članov in nečlanov zavezanca za udeležbo na razgovorih, predstavitvah ali delavnicah, ki jih organizira zavezanec,
  • dohodki od srečelovov in podobnih iger, ki jih organizira zavezanec.

Viri:

  • Zakon o društvih
  • Zakon o davku od dohodka pravnih oseb
  • Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice