Odgovor strokovnjaka: Izredna odpoved in odstop direktorja družbe

Avtor Lena Šutanovac — 07.11.2016
Komentiraj!
V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pozornost usmerili na poslovodno osebo v podjetju, oziroma natančneje na prenehanje poslovodne funkcije. Kako lahko direktor odstopi s položaja direktorja in ali lahko poda izredno odpoved, pa si preberite v nadaljevanju.
Odgovor strokovnjaka: Izredna odpoved in odstop direktorja družbe

Odgovor strokovnjaka: Izredna odpoved in odstop direktorja družbe. (Vir slike: Picjumbo)

Vprašanje:

Ali lahko direktor izredno odstopi s svojega položaja? Ali lahko direktor, ki je zaposlen v svoji družbi, izredno odpove svoje delovno razmerje?

Odgovor:

Direktor oziroma poslovodja zavzema osrednje mesto v družbi, ki brez njega ne more delovati. Direktorja postavijo družbeniki, ki ga lahko poleg tega tudi odpokličejo, nadzorujejo njegovo delo in mu svetujejo glede upravljanja družbe. 

Pri družbi z omejeno odgovornostjo se za direktorja ali poslovodstvo (in s tem za poslovodne osebe) štejejo en ali več poslovodij, pri delniški družbi pa uprava ali upravni odbor ter izvršni direktorji (ti sicer formalno niso organ družbe, po svojih značilnostih pa spadajo k poslovodstvu).

Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorjev so opredeljene v družbeni pogodbi, poleg tega pa direktor - za namene izplačil in vključitve v socialna zavaovanja - z družbo sklene tudi delovnopravno ali pa civilno pogodbo (t. i. pogodbo o poslovodenju). Direktorjeva funkcija ima  v prvem primeru (tj. v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi) dvojno naravo; delovnopravno, saj je direktor uslužbenec družbe, ter korporacijskopravno, saj je direktor hkrati tudi eno- ali več-osebni organ družbe. Direktorjeva pogodba o zaposlitvi je zato posebne oblike in je praviloma sklenjena za določen čas, saj je direktor ponavadi izvoljen za določen čas. 

Pogodba o zaposlitvi med direktorjem in družbo je posebna, saj lahko stranki ne glede na zakon sami uredita pravice in obveznosti v zvezi z omejitvami delovnega časa, počitkov, plačilom, odgovornostjo in tudi v zvezi s prehenanjem pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru zakonske določbe ne pomenijo nujnega minimuma. To pomeni, da lahko stranki ne glede na zakonske določbe napišeta, da ima direktor krajši odpovedni rok, ali pa da mu ne pripada odpravnina. Zakonske določbe veljajo le glede vprašanj, ki jih stranki ne uredita.  

V praksi to pomeni, da lahko direktor in poslovodstvo že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi naštejejo razloge za redno in izredno odpoved direktorja. Ker je direktorjeva funkcija neposredno vezana na korporacijski mandat, je pogosto vključen razlog za prenehanje zaposlitve podan, kadar skupščina sprejme sklep, s katerim odstavi direktorja. Tedaj je neizbežno, da z odstopom funkcije preneha tudi pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo. To pa ne pomeni, da je ta oseba povsem odpuščena iz podjetja. Družba lahko tej osebi vseeno ponudi položaj, ki ni vezan na poslovodstvo. 

Direktor lahko prejme izredno odpoved iz razlogov, ki sta jih stranki določili v pogodbi o zaposlitvi, subsidiarno pa tudi iz razlogov, ki so našteti v Zakonu o delovnih razmerjih. Na primer, če je poslovodna oseba odpoklicana iz krivdnih razlogov, so ti razlogi za odpoklic lahko sočasno razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi tako preneha z izredno odpovedjo, gola funkcija direktorja pa s sklepom o odpoklicu iz krivdnega razloga.  

Pogodba o zaposlitvi med družbo in direktorjem ne more omejiti direktorjeve pravice, da v primeru razloga za izredno odpoved, ki so podani v Zakonu o delovnih razmerjih, on poda izredno odpoved. Vprašanje odpovednega roka in odpravnine pa je prepuščeno urejanju strank in šele subsidiarno veljajo zakonske določbe. 

V kolikor pa direktor nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ampak pogodbo o poslovodenju in želi odstopiti s položaja direktorja, lahko to stori tako, da upoštevajoč določbe pogodbe o poslovodenju le-to prekine in vse družbenike vsaj 30 dni pred dejanskim odstopom o nameravanem odstopu (odstopna izjava, ki mora biti overjena) obvesti preko priporočenega pisma s povratnico.

Po prejemu povratnic vseh družbenikov lahko direktor na sodni register vloži predlog za vpis spremembe (izbris njega kot zakonitega zastopnika družbe), kateremu priloži prejete povratnice.

Viri: 

  • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
  • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
XR06 - single static MP coworking
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!