Odgovor strokovnjaka: Kaj so domenski spori in kdo jih lahko sproži?

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pozornost namenili domenskim sporom. Pojavnost na spletu je postala nujna, uporabniki pa se vsakodnevno borijo za višja mesta na googlovem iskalniku, zato ni nič nenavadnega, da pogosto prihaja do domenskih sporov.
Odgovor strokovnjaka: Kaj so domenski spori in kdo jih lahko sproži?

Kaj so domenski spori in kdo jih lahko sproži? (Vir slike: Picjumbo.com)

Vprašanje

Kaj je domenski spor, kdo ga lahko sproži, kdo v njem odloča in kakšen je postopek domenskega spora?

Odgovor

Domenski spor je postopek, ki ga lahko sproži pritožnik, kadar meni, da je upravičen do domene, ki jo je že registriral nekdo drug. Domena pa je sredstvo mnemotehničnega pomena lociranja specifičnega računalnika na internetu. Domene niso vrsta pravic intelektualne lastnine, vendar pa so pomemben identifikator in naslov za kakršnokoli prisotnost na internetu.

Glede na to, da so domene ključni del spleta, ker predstavljajo pripomoček, s pomočjo katerega lažje brskamo po spletnih straneh, predstavljajo pomemben identifikator poslovanja na internetu. Posledično pogosto predstavljajo jabolko spora zaradi nasprotujočih si interesov subjektov na spletu, zato je ustrezno formuliran postopek vsekakor boljša rešitev kot sodno reševanje sporov. 

Za kakšen postopek gre?

V Sloveniji se domenski spori (za domene s končnico .si) rešujejo v postopku ARDS (alternativno reševanje domenskih sporov). ARDS je postopek, h kateremu so zavezani vsi nosilci, registrarji in Arnes kot register. Predstavlja hiter in stroškovno ugoden način reševanja domenskih sporov. Reševanje sporov preko ARDS ni ovira za kasnejše reševanje s pomočjo sodnih postopkov.

Spore za domene z generično zgornjo domeno (gTLD; generic Top-Level Domain) .aero, .asia, .biz, .cat, .com, .coop, .info, .jobs, .mobi, .museum, .name, .net, .org, .pro, .tel and .travel rešuje Svetovni urad za intelektualno lastnino (WIPO) preko t.i. Uniform Domain Name Dispute Resolution Policy (UDRP) oziroma pravil enotne politike za reševanje domenskih sporov. UDRP je odgovor ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers) glede specifičnih pravnih problemov v zvezi z domenami in je vključen v vsak sporazum o registraciji z navedbo pogojev v zvezi s spori med imetnikom domene in katerokoli drugo stranko glede registracije ter uporabe domene na internetu.

Tudi nekateri registrarji državnih (geografskih) domen, kot so .ac, .ae, .au, .bs, .cy, .ie, .gt, .mx, .tt, .nl, .tm, .ve in druge so se odločili uporabljati ta postopek. Postopek UDRP se tako ne uporablja za vse državne domene, ampak le za tiste, za katere so se nacionalni registracijski organi prostovoljno odločili sprejeti UDRP.

Mnoge države, ki se za to možnost niso odločile, so sprejele svoja pravila postopka, ki pa so zelo podobna pravilom postopka UDRP. Kot že omenjeno, to velja tudi za domeno .si in za domeno .eu.

Mednarodne domenske spore pa rešujejo tudi druge organizacije, kot so Institut CPR (Mednarodni institut za preprečevanje in reševanje sporov), Azijski center za reševanje domenskih sporov in Nacionalni arbitražni forum.

Kdaj se ga lahko sproži? 

Spore v zvezi z domenami lahko v splošnem razdelimo na spore med dobrovernimi in na spore z nedobrovernimi osebami. V prvem primeru gre za osebe, ki so imele pravico do domene zaradi tega, ker so imetnice enake ali podobne znamke, firme ali kake druge pravice, v drugem pa osebe nimajo nobene podlage za registracijo domene. Registrirajo jo zgolj za to, da jo pozneje za velike vsote prodajo imetnikom pravic intelektualne lastnine (cybersquatting).

Pravila ARDS specifično določajo pogoje, zaradi katerih je mogoče sprožiti domenski spor:

Ali ste vedeli, da obstaja 13 milijonov dolarjev vredna domena? Preverite, katere so najdražje

  • domena je enaka ali zamenljivo podobna znamki veljavni na območju Republike Slovenije ali firmi, kot izhaja iz sodnega registra v Republiki Sloveniji ali
  • domena krši avtorske pravice po pravu Republike Slovenije ali
  • domena krši registrirano geografsko označbo, do katere je pritožnik upravičen po pravu Republike Slovenije ali
  • domena posega v pravice na osebnem imenu po pravu Republike Slovenije ali
  • domena posega v drugo pravico, ki je priznana v pravnem redu Republike Slovenije in
  • nosilec domene nima pravno priznanega interesa do te domene, in je registrirana ali se uporablja v slabi veri. 

Koliko stane postopek reševanje domenskih sporov?

Pritožnik z vlogo – pritožbo – sproži postopek in hkrati poravna tudi ustrezen znesek pristojbine.

Cena postopka pri ARNES:

 

Ena domena

Od dve do pet domen

Od šest do deset domen

Pristojbina, če odloča razsodnik posameznik

667,67 EUR

1.126,69 EUR

2.003 EUR

Dodatek za odločanje v senatu

667,67 EUR

1.126,69 EUR

2.003 EUR

Cena postopka pri WIPO:

 

Ena do pet domen

Šest do deset domen

Več kot deset domen

Pristojbina, če odloča razsodnik posameznik

1.500 USD

2.000 USD

Po dogovoru

Odločanje v senatu 3 razsodnikov

4.000 USD

5.000 USD

Po dogovoru

Kako poteka postopek reševanja domenskega spora (pri ARNES)?

Administrator v sedmih dneh po prejemu pritožbe in plačila pristojbine preizkusi ali pritožba izpolnjuje formalne zahteve. Če ima formalne pomanjkljivosti, administrator pozove pritožnika, naj v petih dneh od prejema poziva ustrezno popravi oziroma dopolni pritožbo in če je ta v roku ustrezno ne popravi oziroma dopolni, se šteje, da je le-to umaknil. Popolna pritožba se vnese v evidenco administratorja, dodeli se ji tudi opravilna številka, katero administrator navede v vseh komunikacijah, ki jih vroča strankam. Popolno pritožbo pošlje administrator nosilcu domene skupaj s poukom, da ima nosilec pravico v ustreznem roku odgovoriti nanjo, hkrati pa o pritožbi obvesti registrarja oziroma registrarje, ki so registrirali sporno domeno oziroma sporne domene. 

Učinek: Od dne, ko je pritožba popolna, domene ni mogoče prenesti na tretjo osebo, dokler postopek ni končan z odločitvijo razsodnika oz. senata in njeno izvršitvijo, ali ustavljen. (Taka dobi status »blokirana«.) Nosilec domene lahko v enaindvajsetih dneh od dne vročitve pritožbe tako pošlje administratorju odgovor na pritožbo, le-tega pa administrator v treh dneh pošlje pritožniku skupaj s poukom, da ima ta v petih dneh od njenega prejema pravico do dodatne vloge. 

Dodatna vloga pritožnika: Pritožnik lahko v petih dneh po vročitvi odgovora na pritožbo vloži dodatno vlogo, s katero lahko zgolj odgovori na navedbe nosilca domene v odgovoru na pritožbo, ne sme pa navajati drugih dejstev in predlagati novih dokazov, če ti niso v zvezi z odgovorom na pritožbo. Če ravna v nasprotju s tem, takih navedb razsodniki niso dolžni upoštevati. Dodatna vloga mora vsebovati navedbo pritožnika, pri tem navedbe v njej in njihova obrazložitev skupaj ne smejo presegati 2.000 besed. Dodatno vlogo pritožnika administrator v treh dneh po prejemu pošlje nosilcu. 

Administrator ali razsodnik oz. senat (odvisno od tega, pred kom je voden postopek) lahko pod določenimi pogoji tudi ustavi postopek, ki je v teku, o čemer obvesti stranke, ki lahko temu ugovarjajo v roku z vlogo, katera, v kolikor se izkaže za utemeljeno, lahko vodi v nadaljevanje postopka.

Možnost poravnave: Po prejemu vseh vlog s strani strank oziroma po izteku rokov za vložitev vlog, administrator predlaga strankam naj se, če je to le mogoče, poravnajo. V pozivu po lastni presoji predlaga kakršenkoli nasvet o vsebini poravnave, tak nasvet pa sicer nima vpliva na morebitno poznejšo presojo razsodnikov. 

Z odločitvijo se lahko pritožba v celoti zavrne kot neutemeljena ali pa se pritožbi delno ali v celoti ugodi. Če se ji delno ali v celoti ugodi, se skladno z vsebino pritožbe v odločitvi odredi, naj se določena domena izbriše ali prenese na pritožnika. Če je pritožnik v pritožbi zahteval prenos določene domene, pa se ugotovi, da za to ni podlage, obstaja pa podlaga za izbris domene, se v odločitvi odredi izbris domene. Razsodnik oziroma senat sprejme in sestavi obrazloženo odločitev v pisni obliki v enaindvajsetih dneh po prejemu spisa ter jo nemudoma posreduje administratorju. Ta rok se podaljša, kadar to terjajo okoliščine, zlasti kadar je treba od strank pridobiti dodatna pojasnila ali pridobiti dodatne dokaze. Pomembno je še, da zoper odločitev v postopku ARDS ni pritožbe. 

Viri in literatura:

  • https://www.register.si/domene/domenski-spori/
  • https://www.register.si/wp-content/uploads/2014/04/postopekARDS.pdf
  • http://www.ipi.si/sl/startupiip/drugo
  • Repas M.; Pravo blagovnih in storitvenih znamk; GV; Ljubljana 2007

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Preberite več >>

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Preberite več >>

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Preberite več >>

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Preberite več >>

Oznake:

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje