Škodljive navade so sovražnik produktivnosti

Avtor Urška Honzak — 17.03.2017
Komentiraj!
Če želite biti bolj produktivni, začnite delati bolj pametno in izkoristite vsak dan. Pri doseganju zastavljenega cilja – opraviti več v krajšem času – vas ovirajo nekatere škodljive navade. V prispevku predstavljamo, kako se lahko znebite najpogostejših slabih navad.
Škodljive navade so sovražnik produktivnosti

Znebite se škodljivih navad, ki znižujejo vašo produktivnost. (Vir slike: Pixabay)

Želite biti bolj produktivni? Znebite se škodljivih navad

1. Celodnevno sedenje

Triki za produktivne sestanke najuspešnejših vodij

Nilofer Merchant, poslovna svetovalka in avtorica, je v svoji predstavitvi na dogodku TED razložila, kako je pomagala različnim podjetjem pri razvoju novih uspešnih idej – s sestanki med hojo.

Tako priporoča vsem podjetjem in organizacijam, da namesto sestankov pod fluorescentnimi umetnimi lučmi v sejnih sobah svoje zaposlene povabijo na sestanke med hojo: »Presenečeni boste, kako pozitivno svež zrak vpliva na razmišljanje; v svoje življenje boste tako prinesli popolnoma nove ideje.«

2. Večopravilnost (angl. multitasking)

Ljudje večinoma mislimo, da lahko hkrati opravljamo dve nalogi; znanstvene raziskave pa pravijo, da sta učinkovite večopravilnosti sposobna le približno dva odstotka populacije. Za vse ostale večopravilnost predstavlja škodljivo navado, ki zmanjšuje našo sposobnost koncentracije in dolgoročno slabo vpliva na našo produktivnost.

3. Izpuščanje športnega udejstvovanja

Raziskave kažejo, da jutranja in popoldanska telesna aktivnost podaljšata in izboljšata spanec posameznikov, kar seveda posledično pomeni tudi bolj produktivne delovne dneve.

Richard Branson prisega na to vsakodnevno navado!

Ron Friedman tako trdi, da lahko športno udejstvovanje neposredno vpliva na našo delovno produktivnost. Pri tem omenja kognitivne prednosti vključevanje redne telesne aktivnosti v naše delovnike, ki vključujejo izboljšano koncentracijo, izboljšan spomin, izboljšano mentalno vzdržljivost, zmanjšan nivo stresa in izboljšano počutje – vse to lahko izjemno pozitivno vpliva na našo delovno učinkovitost.

Telesna aktivnost je izjemno pomembna za delovno učinkovitost. (Vir slike: Pixabay)

4. Impulzivno brskanje po spletu

Večinoma imamo na delovnem mestu dostop do interneta, zato se lahko hitro zamotimo z iskanjem odgovora na vprašanje, ki nam je ravnokar prišlo na misel. Da na tak način ne prekinemo svojega dela, je priporočljivo, da si nepovezana vprašanja ali misli zabeležimo in se jim posvetimo pozneje, ko smo že opravili zastavljene naloge.

5. Preveč natančno načrtovanje

Ambiciozni in organizirani posamezniki pogosto poskušajo povečati svojo produktivnost z natančnim načrtovanjem vsake minute v dnevu. Na žalost pa resnično življenje ne sledi vedno našim načrtom – prehlajen otrok ali nepričakovana zadolžitev nas lahko tako hitro vrže iz tira.

Zato bi morali načrtovati, da se bomo lahko resnično posvetili delu le štiri ali pet ur dnevno, preostali čas pa si razporedimo po potrebi.

Trike za produktivnost lahko spoznate na delavnici Maksimalna produktivnost.

6. Premalo natančno načrtovanje

Preden se lotite doseganja dolgoročnih ciljev, si morate zastaviti strategijo. Če o končni rešitvi problema začnete razmišljati šele na sredini, lahko ugotovite, da ste celotni proces zastavili na napačen način.

Predavatelj Robert Pozen zato priporoča, da najprej določite zaželeni končni cilj projekta, nato pa oblikujete korake, ki vas bodo vodili do tja. Na polovici procesa lahko pregledate in ocenite svoj napredek ter po potrebi prilagodite svoje aktivnosti.

7. Preveč sestankov

Kako sestanke vodijo direktorji najuspešnejših svetovnih podjetij

Eden največjih sovražnikov produktivnosti so nepotrebni sestanki. V dobi elektronske pošte, neposrednega pošiljanja sporočil in video pogovorov naj bodo sestanki namenjeni le predstavitvam in resnim razpravam, ki jih ne moremo opraviti prek drugih komunikacijskih kanalov.

Ustanovitelj podjetja BlueGrace Logistics Bobby Harris priporoča, naj se udeležimo sestanka le, če je predlagatelj vnaprej pripravil jasen dnevni red in določil časovni okvir sestanka, ki ne sme biti predolg.

8. Perfekcionizem

Britanski filozof in pisatelj Alain de Botton meni, da odlašanje z delom ni posledica lenobe, temveč strahu, da dela ne bomo opravili dovolj dobro. Da bi odlašanje premagali, se ne smemo preveč ukvarjati s podrobnostmi. Zavedati se moramo, da popolnosti ne bomo dosegli in da je (z)motiti se človeško.

Ustrezno načrtujte svoja opravila. (Vir slike: Pixabay) 

9. Dnevno načrtovanje

Laura Vanderkam, strokovnjakinja za produktivnost in upravljanje s časom, je to napako poimenovala »past 24 ur«. Sama predlaga, da svoje delovanje načrtujemo v okviru 168 ur oziroma tednov, ne posameznih dni.

»Ljudje vedno pravijo, da ima en dan premalo ur; in s tem se popolnoma strinjam. Vendar na srečo svojih življenj ne delimo na dneve – temveč na tedne,« pravi.

Če začnete o sovjem življenju razmišljati s tega vidika, boste imeli veliko več časa – kar sedem dni –, da opravite zastavljene naloge. Tako boste lažje začeli z delom, izboljšalo pa se bo tudi vaše počutje.

Vir: Business Insider

shranjeno pod:
Prijavi se na e-novice!