V družbi 500 največjih družb v srednji Evropi tudi 20 slovenskih

Večina srednjeevropskih držav je lani beležila gospodarsko rast. Več kot 2-odstotno rast so poleg Slovenije beležile še Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Romunija in baltske države. Je pa zato opazen razkorak, opozarjajo pri Deloitte, med gospodarsko rastjo in prihodki družb, ki je nastal kot posledica padca vrednosti lokalnih valut v regiji.

Padec prihodkov zakuhala padec cen nafte in padec vrednosti hrivnije

Največji upad prihodkov (lani so podjetja na lestvici največjih 500 srednjeevropskih družb znašali 682 milijard evrov, kar je sicer za nekaj več kot 4 odstotke manj kot leto prej) je zabeležila panoga energetike in virov, kar je posledica padca cen nafte na globalnih trgih v drugi polovici lanskega leta, pa tudi padca vrednosti ukrajinske hrivnije, kot tudi nižjih cen elektrike ter manjše prodaje elektrike in plina zaradi višjih povprečnih temperatur v letu 2014.

Vsi ostali sektorji beležijo rast, največjega panoga industrijskega blaga. Gre za posledico rasti prihodkov v avtomobilski industriji. Prav zato, dodajajo pri družbi Deloitte, ni presenetljivo, da sta se med desetimi največjimi družbami v srednji Evropi znašla kar dva proizvajalca avtomobilov. Na tretje mesto se je uvrstila Škoda Auto, na sedmo pa Audi Hungarian Motor. Omenjeni družbi sta prihodke lani povečali za 16,1 oziroma 26,7 odstotkov, povečali pa so se tudi prihodki preostalih proizvajalcev avtomobilov v regiji, Toyote, Volkswagna, Fiata in Renaulta.

Prihodki štirih avtomobilskih podjetij v srednjeevropskih državah, Audija na Madžarskem, Volkswagna in Kie na Slovaškem ter Hyundaia na Češkem, so v lanskem letu beležila prodajo v višini več kot polovice slovenskega BDP-ja, opozarja Lan Filipič, višji manager v Delloittovem oddelku poslovnega svetovanja. »Če k njim prištejemo še ostale bolj ´tradicionalno´ prisotne avtomobilske družbe, kot so Češka Škoda, Romunska Dacia in Srbska Zastava ugotovimo, da so skupni prihodki avtomobilske industrije med največjimi 500 družbami v Srednji Evropi znašali 85,5 milijard evrov, slovenskih družb Revoz, Kolektor in ACH pa 1,79 milijard evrov,« dodaja.

Zakaj nobeno podjetje ni odprlo svoje proizvodnje v Sloveniji?

Opozarja, da se lahko pozicija slovenskih dobavitelj v naslednjih letih pomembneje poslabša, »saj bodo proizvodne tovarne zaradi visokih stroškov prevoza iskale lokacijsko bližje dobavitelje. Drugo vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je, zakaj nobeno od teh podjetij ni odprlo svoje proizvodnje v Sloveniji«.

Letos so se na lestvici znašle štiri družbe več, in sicer Impol na 463. mestu, Elektro Energija na 467. mestu, Kolektor na 471. mestu in ACH na 496. mestu. Družbe večinoma prihajajo iz sektorja energetike in virov, potrošnje in transporta, sektor farmacije zastopata dve družbi, proizvodnje in telekomunikacij pa po ena. Petrol, kot omenjeno, se je uvrstil najvišje, v lanskem letu je družba ustvarila dobre 4 milijarde prihodkov, kar je za nekaj več kot sedem odstotkov več kot leto prej, kljub temu, da so pri družbi zabeležili padec prodaje na področju naftnih derivatov.

Na 50. mesto se je uvrstil Mercator, na 102. mesto HSE, na 114. mesto Poslovni sistemi Mercator, skupina Gen-I na 129. mesto, skupina Gorenje na 146. mesto in skupina Krka na 153. mesto. Na 186. mesto se je uvrstila skupina Lek, na 238. mesto Revoz, ki sta po podatkih Deloitta napredovala največ.

Največji padci slovenskih podjetij

Največji padec pa sta zabeležila Tuš Holding, ki je iz 311. mesta padel na 332. mesto in Engrotuš iz 416. Mesta na 438. mesto. Prihodki se v primerjavi z lanskim letom omenjenih družb niso spremenili, je pa njun padec posledica rasti drugih družb, so še zapisali pri Deloittu. Na 281. mestu najdemo še skupino Telekom Slovenije, na 316. OMV Slovenijo.

Slovenija ima v primerjavi z ostalimi državami nekdanje Jugoslavije največ družb na lestvici, kjer sicer najdemo še 12 hrvaških, 6 srbskih, štiri iz Bosne in Hercegovine in eno iz Makedonije. »Glede na višino prihodkov se je letos med državami nekdanje Jugoslavije najvišje uvrstil hrvaški Agrokor, in sicer na 22. mesto. Slednje ne preseneča ob dejstvu, da je od četrtega četrtletja 2014 konsolidiral tudi prihodke Mercatorja. Sledi slovenski Petrol na 28. mestu, na 39. mestu pa je hrvaška INA. Skupno ima Hrvaška štiri družbe v top 100, dve več kot Slovenija,« dodaja Sanja Savič, vodja Deloitte Legal.