Centralni kreditni register za stabilizacijo bank

V letih 2013 in 2014 je Slovenija sprejela obsežen sveženj predlogov za sanacijo in krepitev stabilnost bank, ki je precej stabiliziralo bančni sektor, Slovenija pa je opomogla svoj ugled na mednarodnih finančnih trgih. 

Eden izmed glavnih ciljev za stabilizacijo bank ostaja izboljšanje upravljanja s kreditnim tveganjem. To bo preprečilo prihodnje krize, sploh v takšnem obsegu in s takšnimi posledicami kot jih je povzročila nedavna kriza, ki se je pričela leta 2008 v ZDA in je do nedavnega močno opehala slovensko in evropsko gospodarstvo. To, kako učinkovito razpolaga posamezna banka s kreditnim tveganjem se odraža na ravni celotnega bančnega sistema. Čeprav se kakovost kreditnega portfelja slovenskih bank vztrajno izboljšuje, so nadaljne spremembe nujne. 

Čeprav se je povrnilo zaupanje v bančni sektor, je raven slabih posojil še vedno negativna, sploh v sektorju mladih in srednjih podjetij. Nizko povpraševanje realnega sektorja po posojilih, pritiski zadolževanja in kreditno tveganje še vedno močno vplivajo na dobičkonosnost bančnega sektorja. Probleme predstavlja tudi tuja konkurenca, ki z vstopom na trg izziva poslovne modele domačih bank. Čeprav je čista konkurenca zaželen pojem na trgu in je dobrodošlo dejstvo, da tuji akterji silijo domače, da bolje poslujejo, je vstop tujih akterjev nastopil ravno v trenutku šibkosti domačih bank, ki si zato težje opomorejo od finančne krize. 

Banka Slovenija si zato prizadeva, da bi v sodelovanju z bančnim interesnim združenjem vzpostavila centralni kreditni register (CKR) kot osrednjo zbirko podrobne statistike o kreditnih tveganjih. Slednje bo omogočalo učinkovitejše obvladovanje kreditnih tveganj, kar je ključno za izboljšanje procesov ocenjevanja kreditnih tveganje bank. Kreditodajalcem bo tako omogočen dostop do centraliziranega nabora podatkov o kreditnih poslih posameznega podjetja. 

Cilji predlaganega zakona so naslednji: 

• Banki Slovenije se omogoči učinkovitejše izvajanje njenih nalog in pooblastil na področju vodenja monetarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti in makrobonitenega nadzora,
• S prenovo državnega poročevalskega okvira o kreditnih tveganjih se zagotovi izpolnitev pogojev za kasnejšo povezavo s čezmejno zbirko statističnih podatkov o kreditnih tveganjih (projekt AnaCredit),
• Z izmenjavo podatkov in informacij iz centralnega kreditnega registra članic sistema bo omogočeno učinkovito upravljanje s kreditnim tveganjem, zlasti na področju zadolženosti pravnih in fizičnih oseb.

Ministrstvo za finance in Banka Slovenija med poglavitne rešitve naštevata to, da bo Banka Slovenije podatke in informacije iz CKR uporabljala za izvajanje njegnih nalog iz pristojnosti nadzora nad bankami v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-2), ter za zagotavljanje finančne stabilnosti in učinkovito vodenje denarne politike. 

V zakonu bodo natančno določeni podatki, ki se lahko zbirajo in objavijo. V bistvenem se bodo zbirali podatki o kreditojemalcih (fizičnih in pravnih osebah), o kreditnih poslih, o prevzetih poroštvih in osebni podatki o kreditojemalcu. Banka Slovenije bo morala varovati zaupnost vseh zbranih podatkov, zbranih v CKR. Podatkov ne bo smela razkriti drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon. 

Predlog novega zakona sta podprli tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka. Evropska komisija je v okviru poglobljenega pregleda preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnotežij po posameznih državah članicah za leto 2016 za Slovenijo ugotovila, da se je povrnilo zaupanje v bančni sektor, vendar je rast posojil še vedno negativna in je zato nujno, da Slovenija sprejme ukrepe za dolgoročno dobičkonosnost bank. 

Vir: Ministrstvo za finance