Spremenjena dohodninska lestvica

Spremenjena dohodninska lestvica (Vir slike: freeimages.com)

Spremenjena dohodninska lestvica

Državni zbor je v sredini meseca decembra sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o uravnoteženju javnih financ, čigar vsebina spreminja lestvico o odmeri dohodnine, in sicer z zvišanjem meje med drugim in tretjim davčnim razredom s sedanjih 18.960,28 evrov na 20.400.
Spremenjena dohodninska lestvica

Spremenjena dohodninska lestvica (Vir slike: freeimages.com)

Namen predlagane novele ZUJF je razbremenitev stroškov dela s prestrukturiranjem davčnih bremen med zavezanci za dohodnino z dohodki, ki se obdavčujejo s progresivnimi davčnimi stopnjami.

Z novelo se začasno spreminja lestvica za odmero dohodnine z zvišanjem meje med drugim in tretjim davčnim razredom, in sicer iz sedanjih 18.960,28 evrov na 20.400,00 evrov neto davčne letne osnove, s čimer se razbremenjuje zavezavce z dohodkom nad 1,5-kratnikom povprečne plače.

Prav tako se ohranja četrti davčni razred s 50-odstotno davčno stopnjo, ki se začenja pri neto letni davčni osnovi 70.907,20 evrov.

Začasni ukrep bo veljal naslednji dve leti z datumom uporabe 1.1.2016, po oceni predlagateljev pa naj bi imel nevtralen učinek na državni proračun. 

Slovenija je po podatkih Evropske komisije (Taxation Trends 2014) po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 39,4% bruto domačega proizvoda za leto 2012 (slovenska obremenitev je 37,6%). Vendar je iz podatkov o ekonomski strukturi davkov in prispevkov (davki na delo, davki na potrošnjo in davki na kapital) razvidno, da ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti, saj odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela s prispevki za socialno varnost in potrošnje ter nadpovprečne obremenitve kapitala. 

Slovenska dohodninska lestvica (od 1.1.2016 dalje):

Davčni razred Obdavčljiv dohodek Davčna stopnja
1. razred do 8.021,34  16 %
2. razred od 8.021,34 do 20.400,00 27 %
3. razred od 20.400,00 do 70.907,20 41 %
4. razred od 70.907,20 50 %

Avstrijska dohodninska lestvica:

Davčni razred Obdavčljiv dohodek Davčna stopnja
1. razred do 11.000 0 %
2. razred od 11.000 do 18.000 25 %
3. razred od 18.000 do 31.000 35 %
4. razred od 31.000 do 60.000 42 %
5. razred od 60.000 do 90.000 48 %
6. razred od 90.000 do 1.000.000 50 %
7. razred od 1.000.000 55 %

Italijanska dohodninska lestvica*:

Davčni razred Obdavčljiv dohodek Davčna stopnja
1. razred do 15.000 23 %
2. razred od 15.000 do 28.000 27 %
3. razred od 28.000 do 55.000 38 %
4. razred od 55.000 do 75.000 41 %
5. razred od 75.000 43 %

*dohodek italijanskih zavezancev je dodatno obremenjen z regionalnimi (od 1,23 do 3,33%) in s pokrajinskimi oziroma mestnimi davki (do 0,9%); rezidenti z več kot 300.000 evrov letnega dohodka so obdavčeni tudi s 3% solidarnostnim prispevkom

Hrvaška davčna lestvica**:

Davčni razred Obdavčljiv dohodek* Davčna stopnja
1. razred do 3.398,92 12 %
2. razred od 3.398,92 do 20.707,24 25 %
3. razred od 20.707,24 40 %

*preračunano v evre iz hrvaških kun (na dan 21.12.2015)

**nekatera mesta lahko določijo dodatni davek; najvišji je v Zagrebu (18%)

Vir:

  • Predlog ZUJF-E, sprejet v DZ
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Dajanje posojil med podjetji

Dajanje posojil med podjetji

Pravna podlaga za dajanje posojil med podjetji je posojilna pogodba. Ustna posojilna pogodba je veljavna, vendar pa se v praksi pogosto zahteva in tudi priporoča pisna oblika, še posebej za potrebe naknadnega dokazovanja obstoja posojilne pogodbe. Več >

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovske štipendije so odlična priložnost za podjetja, saj si lahko tako zagotovijo razvoj ustreznega delovnega kadra, ki ga sami izšolajo, to pa spodbuja nadaljnji razvoj podjetja. Mladim štipendistom tako omogočajo izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Več >

Načini zaprtja d.o.o.

Načini zaprtja d.o.o.

Obstaja omejeno število načinov, na katere je možno zapreti d.o.o., in sicer redna ali prisilna likvidacija, prenehanje po skrajšanem postopku, izbris in stečaj. V prispevku so omenjeni postopki predstavljeni s postopkovno-formalnega in stroškovnega vidika. Več >

Samozaposleni v kulturi – samostojni kulturni delavec

Samozaposleni v kulturi – samostojni kulturni delavec

Samostojni delavci v kulturi uživajo poseben status, saj morajo za status zaposlenega posebej zaprositi na ministrstvu za kulturo. Samozaposleni v kulturi so tisti ustvarjalci na področju kulture, ki opravljajo samostojno sprecializiran poklic s področja kulture. Več >

Vrednotenje podjetja

Vrednotenje podjetja

Vrednost podjetja je lahko dejstvo, npr. knjigovodska vrednost, tj. razlika med sredstvi in obveznostmi podjetja, lahko pa je le ocena, ki izhaja iz npr. tržne vrednosti (kakšno vrednost bi za podjetje določil potencialni kupec), diskontirane, vlagateljeve, likvidacijske, zavarovalne vrednosti itd. Več >

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Ustanovitev podjetja na Hrvaškem

Bližina države, dokaj dobro poznavanje razmer v njej in poslovni interesi so poglavitni razlogi, da se za ustanovitev podjetja na Hrvaškem še vedno zanima precej slovenskih državljanov. Razlogi za registracijo podjetja v naši južni sosedi pa so pogosto tudi povsem administrativne narave. Več >

Tags:
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani