Društvom po novem ni potrebno izdajati računov (Vir slike: Pixabay.com)
S spremembo Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki se je pričel uporabljati 4.6.2016, bodo društva in druge neprofitne organizacije nekoliko administrativno razbremenjene, saj jim ob prodaji blaga oziroma storitev ne bo več treba izdajati računov.
Kot FURS navaja v svojem pojasnilu spremenjene določbe, slednja pride v poštev predvsem, ko npr. društvo za upokojence organizira izlet, ki se v celoti financira iz zneska članarine, kot tudi v primeru, ko izlet v celoti financira član društva sam ali pa oseba, ki sicer ni član društva, se pa udeleži izleta, ki ga organizira društvo (npr. izleta se udeleži upokojenka, ki je članica društva za upokojence in njena upokojena prijateljica, ki ni članica tega društva ali njen družinski član (vnuk, otrok), ki ni niti upokojenec niti član tega društva).
Berite dalje Odgovor strokovnjaka: Društvo in pridobitne dejavnosti
Spremenjena določba zajema tudi situacije, ko se izlet do določene višine krije iz članarine, razliko do polne cene pa plača član društva sam.
Vključene so tudi situacije, ko npr. planinsko društvo organizira pohode za manjše število pohodnikov vsako prvo nedeljo v mesecu po vnaprej določenem programu; društvo odvisnikov, ki organizira petkrat letno skupno druženje za svoje člane; vaško kulturno društvo, ki enkrat na mesec pripravi amatersko gledališko ali glasbeno predstavo; društvo proti mučenju živali, ki organizira licitacijo izdelkov ali doniranih predmetov za zbiranje sredstev za brezdomne živali, pri katerih gre za redno dejavnost društva, čeprav ni vnaprej terminsko določena, ipd.
Tako ni več potrebno izdajati računov nepridobitnim organizacijam, ki bodo opravljale:
- dobave svojim članom kot povračilo za članarino ali
- dobave v primerih, ko se ne pobira članarina (npr. v primeru občasnih ali rednih aktivnosti upokojenskih društev, planinskih društev, prodaja koledarjev gasilskih društev, ipd.).
- v kolikor gre za nepridobitne organizacije javnega prava ali drugega davčnega zavezanca, ki ni oseba javnega prava (npr. društvo) in
- njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev in
- jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti ter
- zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za dobave, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV.
Vse zgoraj našteto je potrebno upoštevati z oziroma na to, da dobave blaga in storitev opravijo osebam, ki niso DDV zavezanci (fizičnim osebam – končnim potrošnikom, ki ne opravljajo dejavnosti), in da vrednost takih dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla znesek 5.000 evrov.
V nekaterih primerih pa je dovoljeno preseči zgoraj postavljeni znesek in kljub presežku z naslova dobav, ni potrebno izdati računa.
Preberite tudi Razlike med društvom in zavodom
Navedeno pomeni, da izjema od obveznosti izdaje računov velja npr. za dobave blaga na šolskih bazarjih in dobave, ki jih prostovoljno gasilsko društvo opravi na gasilski veselici (npr. vstopnice in druge dobave), če z njimi zbirajo sredstva za svoje delovanje (npr. organizirajo srečelov, pri katerem za kupljeno »srečko« prejmeš določene izdelke, ki so jih društvu donirala podjetja ali posamezniki, zbran denar iz naslova prodanih srečk pa je namenjen društvu). Niso pa zajete dobave blaga in storitev, ki jih gostinec opravi na gasilskih veselicah v svojem imenu.
Vrednost opravljenih dobav v teh primerih ni omejena, kot tudi ni predpisanih dodatnih evidenc o opravljenih dobavah v zvezi s takšnimi dogodki za zbiranje denarnih sredstev (velja le za osebe, ki opravljajo določene dejavnosti, ki so oproščene plačila DDV; dogodke za zbiranje denarnih sredstev te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist; ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence).
Povzeto po:
Sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost
