Davek na dobitke pri klasičnih igrah na srečo

Kaj je dobitek pri igrah na srečo?

Za dobitek se šteje vsako izplačilo dobitka, ne glede na obliko, v kateri je bil izplačan. Dobitek se šteje kot pridobljen na dan, ko je izplačan ali pa je kako drugače na razpolago dobitniku. Med klasične igre na srečo po Zakonu o igrah na srečo (ZIS) štejemo loterije z znanim dobitkom, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelove … Udeleženci pri klasičnih igrah na srečo so običajno fizične osebe, ki so imetniki loterijskih srečk. Dobitki na teh loterijskih srečkah so lahko izplačani v denarju, blagu, storitvah ali pravicah.

Klasične igre na srečo se lahko prirejajo trajno ali občasno. Trajne klasične igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi koncesije, ki jo dodeli Vlada RS. Občasno prirejanje klasičnih iger na srečo pa je dovoljeno za društva in neprofitne humanitarne organizacije, ki imajo status društva. Če je srečelov del prireditve in skupna vrednost srečk ne presega 5.000 evrov in vrednost dobitka ni višja od 300 evrov, društvo ne potrebuje potrdila ministrstva za finance.

Obdavčitev dobitka igre na srečo

Kako so dobitki pri klasičnih igrah na srečo obdavčeni, je predpisano z Zakonom o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (ZDDKIS). Zavezanec za plačilo davka na dobitke je fizična oseba – dobitnik –, plačnik davka na dobitke je prireditelj klasične igre na srečo. Davek od srečk se plača po stopnji 10 % od davčne osnove. Osnova za obračun davka srečke je prodajna cena srečke, ki ne vključuje tega davka. Zakon o davku srečk omogoča, da je znesek v prodajni ceni srečke že vsebovan. V tem primeru zavezanec izračuna davek po preračunani davčni stopnji, ki znaša 9,09 %.

To pomeni: znesek davka od srečke = prodajna cena srečke z vključenim davkom od sreče x 9,09/100. Na drugi strani pa to pomeni: višina vplačila za udeležbo v igri = prodajna cena srečke z vključenim davkom od srečke – izračunani znesek davka od srečke.

Zanimivo je, da dobitki iz športnih stav, ki se izvajajo po internetu pri tujih stavnicah in se nakazujejo na osebne račune v Republiki Sloveniji, niso obdavčeni po Zakonu o dohodnini in tudi ne po Zakonu o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo. To pomeni, da za te dobitke ne velja davek po Zakonu o dohodnini in tudi ne po Zakonu o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo.

Davčni zavezanec mora davek od srečk na srečki obračunati tako, da pri določanju prodajne cene upošteva, da je cena srečke določena v višini najmanjše denarne enote, ki jo lahko udeleženec plača z gotovino.

Pri igrah na srečo, kot so stave, pri katerih je vrednost posameznega dobitka enaka zmnožku vplačila za udeležbo v igri na srečo in izbranih kvot in je zato njegova vrednost ob pravilni napovedi udeleženca vnaprej znana in zapisana na listku, se znesek davka praviloma obračuna kot pribitek davka na dejansko vplačilo za udeležbo.

Kdaj nastane obveznost in kdaj jo plačati?

Zavezanec mora obračunavati davčno obveznost za koledarski mesec. Davčna obveznost nastane, ko davčni zavezanec prejme plačilo za srečko. Na podlagi svojih evidenc, v katerih vodi davčne osnove, obračuna in plača davek. Mesečni obračun mora predložiti davčnemu organu najkasneje v 15 dneh po poteku meseca.

Na obračunu so obvezni podatki: v glavi obračuna podatki o zavezancu (firma, sedež podjetja in davčna številka, na samem obračunu pa podatki o obdobju, za katero se obračunava in plačuje davek, seštevek davčnih osnov za obdobje, davčni stopnji ter znesek obračunanega davka. Davčni zavezanec mora v 30 dneh po poteku meseca, za katerega je sestavil obračun, tega tudi plačati. Prihodki od davka od srečk pripadajo proračunu RS.

Vir: Spletna stran FURS Davek od srečk

Pripravila: Andreja Celestina, Kleos, računovodske storitve d.o.o.