Zavarovanje terjatev (Vir slike: Pixabay.com)
Kljub že izvedeni dostavi blaga ali opravljenim storitvam je veliko računov plačanih po roku. Takšne zamude pri plačilih negativno vplivajo na vašo likvidnost in zapletajo finančno upravljanje podjetja. Prav tako vplivajo na vašo konkurenčnost in dobičkonosnost, ker zaradi zamud pri plačilih potrebujete zunanje financiranje.
Eno največjih tveganj, ki jih podjetnik prevzame pri sklepanju posla, je neizpolnitveno tveganje. Ne glede na to, za kakšen posel gre, si poskuša podjetnik to tveganje zmanjšati na način, da uporabi enega izmed mehanizmov, ki utrjujejo dolžnikovo obveznost. Pri iskanju teh mehanizmov so aktivne banke, mnogi od teh mehanizmov so prišli v zakonodajo.
Boniteta dolžnika
Nobena pogodbena obveznost sama po sebi ne zagotavlja, da jo bo dolžnik res prostovoljno izpolnil. Zato je prvi korak, ki ga lahko storite, da nadzirate plačilno sposobnost dolžnika. Morate upoštevati, da so dolžniki različni, da nekateri prostovoljno izpolnjujejo svoje obveznosti, nekateri pa ne. Potrebno je preveriti finančno kondicijo partnerjev, da si ustvarimo sliko, s kakšnim kupcem imamo opravka.
Temu so namenjeni javno dostopni podatki o dolžniku, bodisi neposredno (preko javno dostopnih evidenc – letna poročila) ali preko storitev bonitetnih agencij – storitev ugotavljanja in predvidevanja plačilne sposobnosti (Standard &Poor’s, AJPES).
Ko se odločite, da boste z dolžnikom poslovali, saj je njegova boniteta dovolj dobra, se je treba dogovoriti o konkretnih pravnih mehanizmih – utrditev in zavarovanje obveznosti.
Načini zavarovanja obveznosti
Govorimo o osebnih in stvarnih zavarovanjih. Pri osebnih se poleg osnovne obveznosti dolžnika zaveže še neka druga oseba, ki vam bo plačala, če obveznosti ne bo izpolnil dolžnik sam. Govorimo o poroštvu, bančni garanciji in premoženjskem zavarovanju. Pri stvarnih zavarovanjih gre za to, da vnaprej določimo neko premoženje za upnikovo prednostno poplačilo.
Bančna garancija
Bančna garancija je najvarnejši in najpogosteje uporabljeni instrument zavarovanja pred tveganji v poslu. Z njo se banka nepreklicno obveže, da vam bo izplačala garancijski znesek, če njen komitent oz. dolžnik ne izpolni pogodbenih obveznosti. To bo naredila ne glede na kakršnekoli ugovore dolžnika.
Strošek zavarovanja je na dolžniku. Ta naroči bančno garancijo in da banki določeno provizijo. Banka pa je tukaj garant. Zaveže se vam, da bo plačala določen znesek.
Zavarovanje pri zavarovalnici
Gre za premoženjsko zavarovanje. Zavarovalnica se vam zaveže plačati, če dolžnik ne izpolni obveznosti. Gre za to, da tveganje neizpolnitve prevzame zavarovalnica, ki bo plačala obveznost, hkrati pa bo prevzela terjatev do dolžnika. Premijo v tem primeru zavarovalnici plačujete vi kot upnik.
Pridržek lastninske pravice
Pridržek lahko uporabite pri kupo-prodajni pogodbi, pri čemer kot prodajalec kupcu izročite blago, hkrati pa obdržite lastninsko pravico do plačila kupnine. Gre za poseben dogovor v prodajni pogodbi. Za pridržek lastninske pravice se je potrebno posebej dogovarjati, zato se v izogib dvomu zahteva notarska overitev.
Odstop terjatev v zavarovanje
Smisel gospodarskih subjektov je delovanje na trgu, zato vsak gospodarski subjekt, če normalno posluje, dobiva terjatve. Svoje terjatve z namenom zavarovanja lahko prenesete na svojega upnika. Terjatev preide od vas, cedenta, na cesionarja (novi upnik), ne da bi bilo potrebno dolžnika o posebej obvestiti.
Plačilna nedisciplina je že vrsto let globoko vraščena v slovenski družbi in poslovni praksi, njene posledice pa postajajo v zadnjem času vse bolj usodne, saj so z njo povezani najosnovnejši problemi slovenskega gospodarstva. Zato predstavlja nujen in velik izziv za reševanje in ukrepanje.
Vir: GZS