Cesijska pogodba zajema vse terjatve, razen terjatev z naslova preživnine, pravice do odškodnine v obliki denarne rente in zapadlih odškodnin ter terjatev za povrnitev nepremoženjske škode. Izvzete so tudi tiste, ki so povezane z osebo upnika oziroma njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. Vse ostale (ali zgolj del) lahko stari upnik prenese na novega.
Kaj se s cesijsko pogodbo spremeni?
Terjatev se z njo ne spremeni, saj njena vsebina ostane ista. Spremeni se zgolj upnik. Pri sklenitvi cesijske pogodbe sodelujeta zgolj stari in novi upnik. Dolžnik mora biti o sklenitvi cesije obveščen, njegovo soglasje pa ni potrebno. Velja namreč, da v kolikor dolžnik ni vedel za odstop terjatve in je obveznost izpolnil odstopniku, postane prost svoje obveznosti. Če pa je zanj vedel in kljub temu izpolnil odstopniku, jo mora izpolniti še novemu prevzemniku.
Pri odstopu terjatve na prevzemnika preidejo tudi stranske pravice, kot so hipoteka, zastava, pravica do obresti, pogodbene kazni in drugo. Prevzemnik terjatve ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa terjatve odstopnik.
V kakšni obliki mora biti cesijska pogodba sklenjena?
Zahtevane forme ni, priporoča pa se, da gre za pisno obliko. Takšna oblika zmanjša možnost morebitnih zapletov.
Če stari upnik prenese le del terjatve na novega upnika, del pa obdrži, ima v tem primeru stari upnik prednost pred poplačilom pred novim upnikom. Slednji pride na vrsto šele po tem, ko je stari upnik poplačan. Stranke se lahko v skladu z zakonom dogovorijo, da stari upnik nima prednosti, vendar pa mora biti natančno dogovorjeno.
Dolžnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene terjatve, pri čemer upnik nosi tveganje, da odstopljene terjate ne bo mogel izterjati.
