Bo Slovenija ostala privlačno okolje za blockchain projekte?

Zadnja majska seja Vlade Republike Slovenija je prinesla potrditev Akcijskega načrta glede blockchain tehnologije. Del Akcijskega načrta Vlade RS sta tudi sklepa, ki se neposredno navezujejo na”Smernice za izdajo sredstev s primarno izdajo in prodajo kripto žetonov”, pripravljalca Blockchain Think Tank Slovenija.

Smernice lahko preberete TUKAJ >>

Zagotoviti transparenten pravni okvir izdaj kripto žetonov

Sklepa, ki se navezujeta na”Smernice za izdajo sredstev s primarno izdajo in prodajo kripto žetonov”, sta:

• Vlada RS se je seznanila s “Smernicami za izdajo sredstev s primarno izdajo in prodajo kripto žetonov”,
• Vlada RS nalaga Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvu za finance, da v skladu z minimalnimi standardi, vzpostavljenimi v Smernicah, pristopijo k preučitvi področij, da se zagotovi transparenten in predvidljiv pravni okvir za izpeljavo zakonsko skladnih transakcij primarnih izdaj kripto žetonov v Sloveniji.

S tem je bil narejen pomemben korak v smeri iskanja pravega razmerja med regulacijo in samoregulacijo industrije, kjer Blockchain Think Tank igra nosilno vlogo na strani blockchain industrije.

Vlada RS je sprejela Akcijski načrt glede blockchain tehnologije (vir: Pixabay.com)

V kratkem povzetku vladinega gradiva je navedeno, da akcijski načrt vabi pristojna ministrstva k pospešitvi urejanja področij v zvezi s samoregulacijskim mehanizmom, zapisanim v “Smernicah za izdajo sredstev s primarno izdajo in prodajo kripto žetonov.”

Vzpostaviti stabilno okolje za razvoj

Akcijski načrt predstavlja nabor ukrepov, ki jih mora Republika Slovenija izvesti za uspešno implementacijo blockchain tehnologij in regulacijo primarne izdaje žetonov z namenom vzpostaviti pravno varno in ekonomsko stabilno okolje za ustanavljanje, rast in razvoj podjetniških pobud, projektov in blockchain start up podjetij, ki temeljijo na uporabi blockchain tehnologij.

Vlada RS je dodala, da je potrebna ustrezna institucionalizacija teh aktivnosti, ki narekuje vzpostavitev ustreznega okvira za razvoj blockchaina v Sloveniji in s tem ohranitev dejavnosti teh podjetij v Sloveniji. V nasprotnem primeru bi lahko nastalo tveganje selitve dejavnosti teh podjetij izven Slovenije. To bi lahko pomenilo gospodarsko in finančno izgubo.

Kaj bo prinesel Akcijski načrt?

Pri pripravi Smernic je sodeloval tudi dr. Peter Merc, direktor podjetja Lemur Legal in koordinator Blockchain Think Tanka, ki je za portal Mladi podjetnik podrobneje analiziral, kaj bi lahko prineslo sprejetje Akcijskega načrta.

“Akcijski načrt kaže razumevanje vlade, da je področje kripto valut in tehnologije blockchain potrebno čim prej urediti. Bi bilo pa bolje, da bi vlada namesto sprejema akcijskega načrta dala že bistveno prej v proceduro kakšno konkretno zakonsko spremembo. Na primer spremembo Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, v delu, ki se nanaša na video identifikacijo stranke. Upam, da bomo v prihodnje s strani vlade in zakonodajalca videli več proaktivnosti pri vzpostavljanju predvidljivega pravnega okvirja. Sicer pa je potrebno nekatere posameznike iz aktualne vlade v odhajanju pohvaliti, da so veliko pripomogli k rasti slovenskega blockchain ekosistema. Delno pohvaliti je potrebno tudi regulatorje, ki skrbno proučujejo dogajanje v industriji in sledijo hitremu razvoju,” je dejal Merc.

“V kakšni meri se bo nova vlada držala sprejetega akcijskega načrta, bomo šele videli,” opozarja dr. Peter Merc, Lemur Legal

Kakšen učinek bi lahko imelo sprejetje Akcijskega načrta?

To je težko oceniti. Akcijski načrt je bil sprejet s strani vlad šele nekaj dni pred volitvami. V kakšni meri se bo nova vlada držala sprejetega akcijskega načrta, bomo šele videli. Blockchain Think Tank je pred volitvami na vse politične stranke naslovil vprašanja glede njihovega pogleda na kripto valute in blockchain tehnologijo. Odgovori, predvsem s strani večjih strank, so bili večinoma pozitivni. Zato je cilj Think Tanka, da se podpora blockchain industriji, predvsem v kontekstu pametne regulacije, zapiše tudi v koalicijsko pogodbo.

Je slovenska vlada dovolj dovzetna za blockchain tehnologijo?

Težko bi to potrdil za vlado v celoti. Definitivno pa so za njo dovzetni nekateri posamezniki iz vlade in ministrstev ter tudi regulatorji. Trenutni občutek o popolni podpori vlade je lahko izkrivljen zaradi volitev. Kakšno bo dejansko razumevanje, bomo hitro videli pri novi vladi. Upam, da ga bo hitro jasno pokazala.

Slovenija počasi izgublja zagon

Kako se s tem spopadajo v ostalih članicah Evropske unije?

Med državami EU že poteka tekma, katera bo svoje okolje naredila najbolj privlačno za blockchain projekte. Malta v tem trenutku že sprejema določeno zakonodajo, Estonija je digitalni transformaciji naklonjena že na splošno. Slovenija počasi izgublja zagon, ki ga je imela še nekaj let nazaj. A nič še ni prepozno.

Med državami EU že poteka tekma, katera bo svoje okolje naredila najbolj privlačno za blockchain projekte (vir: Pixabay.com)

Bi se zadeve zaradi sestave nove vlade ponovno utegnile upočasniti?

Sklepam, da bo imela nova vlada v začetnih mesecih svojega delovanja druge prioritete. Zato se bodo stvari nekoliko upočasnile. Ostajajo pa na ministrstvih in pri regulatorjih zaposleni posamezniki, ki so bili že sedaj vključeni v teme povezane z blockchainom. Od teh posameznikov bo v veliki meri odvisen nadaljnji tempo vzpostavljanja pametne regulacije.

Kakšne bodo nadaljnje poteze društva Blockchain Think Tank?

Blockchain Think Tank bo še naprej konstruktivno sodeloval z regulatorji, vlado in drugimi institucijami javnega prava, s ciljem postopne vzpostavitve primernega okvira pravil za urejanje posameznih področij, relevantnih za blockchain industrijo in širše.