Finančni izrazi za podjetnike

Podjetniki se pri svojem delu pogosto srečujejo z izrazi, ki jih uporabljajo računovodje, banke, vlagatelji in finančni svetovalci. Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida ali bonitetno poročilo so polni kazalnikov, katerih pomen ni vedno samoumeven. Posledično se marsikateri podjetnik pri pomembnih poslovnih odločitvah zanaša predvsem na občutek ali stanje na bančnem računu, čeprav mu računovodski podatki ponujajo precej širšo sliko poslovanja.

Razumevanje osnovnih finančnih izrazov ni namenjeno zgolj finančnikom. Nasprotno – podjetniku omogoča boljše načrtovanje investicij, lažje pogovore z bankami in vlagatelji ter hitrejše prepoznavanje morebitnih težav v poslovanju. V nadaljevanju predstavljamo najpogosteje uporabljene izraze in njihov praktični pomen.

Prihodki, odhodki in dobiček

Prihodki predstavljajo vrednost prodanih izdelkov ali storitev v določenem obdobju, odhodki pa vse stroške, ki so nastali pri njihovem ustvarjanju. Razlika med prihodki in odhodki predstavlja dobiček oziroma izgubo.

Pomembno je razlikovati med prihodki in prejetim denarjem. Če podjetje danes izstavi račun v višini 10.000 evrov, kupec pa ga poravna šele čez dva meseca, je prihodek nastal že danes, denar pa bo podjetje prejelo šele pozneje. Prav zato uspešno poslovanje ni vedno povezano z dobrim denarnim tokom.

EBITDA

EBITDA je eden najpogosteje uporabljenih kazalnikov uspešnosti poslovanja. Gre za dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo, zato prikazuje uspešnost osnovne dejavnosti podjetja ne glede na način financiranja ali računovodske posebnosti.

Banke in vlagatelji EBITDA pogosto uporabljajo pri primerjavi podjetij. Če dve podjetji poslujeta v isti dejavnosti, lahko EBITDA pokaže, katero učinkoviteje ustvarja dodano vrednost.

Pri tem pa velja pomembno opozorilo. Visoka EBITDA še ne pomeni, da ima podjetje dovolj denarja na računu. Podjetje lahko ustvarja odličen poslovni rezultat, hkrati pa zaradi dolgih plačilnih rokov ali velikih investicij nima dovolj sredstev za tekoče poslovanje.

EBIT

EBIT pomeni dobiček pred obrestmi in davki. Za razliko od EBITDA že vključuje amortizacijo, zato je posebej uporaben pri podjetjih, ki veliko vlagajo v nepremičnine, stroje ali drugo opremo. Če podjetje upravlja proizvodni obrat z visoko vrednostjo opreme, bo razlika med EBIT in EBITDA običajno precej večja kot pri storitvenem podjetju.

Denarni tok

Denarni tok oziroma cash flow prikazuje dejansko gibanje denarja v podjetju. Gre za enega najpomembnejših kazalnikov poslovanja.

Predstavljajmo si podjetje, ki v enem mesecu proda za 100.000 evrov storitev, vendar kupci račune plačajo šele čez 90 dni. Na papirju posluje uspešno, v praksi pa lahko težko poravna plače, davke ali dobavitelje. Takšne situacije niso redke, predvsem pri hitro rastočih podjetjih.

Prav zato številni podjetniki pravijo, da je promet pomemben, dobiček še pomembnejši, denarni tok pa pogosto odloča o tem, ali podjetje lahko nemoteno posluje.

ARR in MRR

ARR (Annual Recurring Revenue) pomeni letni ponavljajoči se prihodek, MRR (Monthly Recurring Revenue) pa mesečnega. Kazalnika sta posebej pomembna pri podjetjih, katerih poslovni model temelji na naročninah.

Če ima podjetje 300 naročnikov, ki mesečno plačujejo 40 evrov, njegov MRR znaša 12.000 evrov, ARR pa 144.000 evrov. Takšni prihodki so za vlagatelje zelo zanimivi, saj omogočajo bolj predvidljivo poslovanje.

Kapital

Kapital predstavlja sredstva, ki pripadajo lastnikom podjetja. Nastane z vložki družbenikov in zadržanimi dobički iz preteklih let.

Podjetje z višjim kapitalom je praviloma finančno stabilnejše, saj je manj odvisno od zunanjega financiranja. Hkrati več kapitala pogosto pomeni tudi večje zaupanje bank in poslovnih partnerjev.

Sredstva in obveznosti

Bilanca stanja temelji na dveh osnovnih skupinah – sredstvih in obveznostih.

Med sredstva sodijo vse vrednosti, ki jih podjetje uporablja pri poslovanju, od denarja in terjatev do nepremičnin, strojev ter računalniške opreme. Delimo jih na kratkoročna in dolgoročna sredstva, odvisno od tega, kako dolgo jih podjetje uporablja oziroma kako hitro jih lahko pretvori v denar.

Na drugi strani so obveznosti, ki predstavljajo vire financiranja teh sredstev. Kratkoročne obveznosti, kot so računi dobaviteljev, davki ali kratkoročni krediti, praviloma zapadejo v enem letu. Dolgoročne obveznosti pa vključujejo predvsem investicijske kredite, leasinge in druga dolgoročna posojila.

Obratni kapital

Obratni kapital predstavlja razliko med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi.

Če ima podjetje 250.000 evrov kratkoročnih sredstev in 180.000 evrov kratkoročnih obveznosti, znaša njegov obratni kapital 70.000 evrov. To pomeni, da ima podjetje določeno finančno rezervo za tekoče poslovanje.

Negativen obratni kapital pa lahko pomeni, da bo podjetje težje poravnavalo svoje kratkoročne obveznosti.

Razmerje med dolgom in kapitalom

Razmerje med dolgom in kapitalom prikazuje, koliko dolga ima podjetje glede na lastni kapital.

Če ima podjetje milijon evrov dolga in milijon evrov kapitala, znaša razmerje 1 : 1. Višja vrednost pomeni večjo zadolženost in praviloma tudi večje finančno tveganje.

Po drugi strani pa zmerna uporaba dolga ni nujno slaba. Številna uspešna podjetja s pomočjo kreditov financirajo rast, širitev poslovanja ali nove investicije. Ključno je, da ustvarjajo dovolj denarnega toka za redno odplačevanje obveznosti.

Neto dolg in razmerje Neto dolg/EBITDA

Neto dolg predstavlja razliko med vsemi finančnimi obveznostmi podjetja in njegovimi denarnimi sredstvi.

Če ima podjetje 800.000 evrov kreditov in 200.000 evrov denarja, njegov neto dolg znaša 600.000 evrov.

Pogosto se uporablja tudi kazalnik Neto dolg/EBITDA, ki pokaže, v koliko letih bi podjetje ob nespremenjenem poslovanju lahko odplačalo svoje dolgove. Nižje razmerje običajno pomeni bolj zdravo finančno strukturo.

DSCR

DSCR (Debt Service Coverage Ratio) meri sposobnost podjetja za odplačevanje kreditov.

Če podjetje za odplačilo glavnice in obresti letno potrebuje 100.000 evrov, ustvari pa 150.000 evrov razpoložljivega denarnega toka, njegov DSCR znaša 1,5. Takšno razmerje banke praviloma ocenjujejo kot ugodno.

ROE in ROA

ROE (Return on Equity) prikazuje donosnost kapitala oziroma kako učinkovito podjetje uporablja sredstva svojih lastnikov.

ROA (Return on Assets) pa meri donosnost vseh sredstev podjetja ne glede na način financiranja.

Oba kazalnika sta posebej uporabna pri primerjavi podjetij iz iste dejavnosti, saj pokažeta, kako učinkovito podjetje ustvarja dobiček.

Likvidnost

Likvidnost pomeni sposobnost podjetja, da pravočasno poravnava svoje obveznosti.

Podjetje je lahko dobičkonosno, vendar nelikvidno. To se pogosto zgodi pri podjetjih, ki imajo veliko odprtih terjatev, sama pa morajo svoje dobavitelje plačevati bistveno prej. Zato uspešni podjetniki redno spremljajo tudi koeficient tekoče likvidnosti, ki primerja kratkoročna sredstva in kratkoročne obveznosti.

CAPEX in OPEX

Pri večjih investicijah se pogosto uporabljata izraza CAPEX in OPEX.

CAPEX pomeni vlaganja v dolgoročna sredstva, kot so poslovni prostori, stroji ali vozila. Takšne investicije podjetju praviloma služijo več let.

OPEX pa predstavljajo tekoči stroški poslovanja, med katere sodijo plače, najemnine, električna energija, marketing, računovodske storitve in drugi vsakodnevni stroški.

Razlikovanje med obema vrstama izdatkov je pomembno predvsem pri pripravi poslovnih načrtov in investicijskih analiz.

Boniteta

Boniteta predstavlja oceno finančne zanesljivosti podjetja. Pri njeni določitvi se upoštevajo računovodski izkazi, zadolženost, likvidnost, plačilna disciplina in drugi finančni kazalniki.

Dobra bonitetna ocena podjetju olajša pridobivanje bančnih kreditov, sodelovanje na javnih razpisih in sklepanje poslov z večjimi poslovnimi partnerji.

Razumevanje finančnih izrazov podjetniku omogoča precej več kot zgolj pravilno branje bilance stanja. Pomaga mu oceniti, ali si lahko privošči novo investicijo, kako varno je dodatno zadolževanje, ali podjetje ustvarja dovolj denarnega toka in kako njegovo poslovanje vidijo banke ali vlagatelji. Prav zato finančna pismenost ni več področje, namenjeno zgolj računovodjem, temveč postaja ena ključnih kompetenc sodobnega podjetništva.