ddv zavezanec da ali ne

Kako preverimo, ali je podjetje zavezanec za DDV?

Podatek o tem, ali je podjetje identificirano za namene DDV, lahko preverimo v uradnih seznamih Finančne uprave Republike Slovenije. Pri tem ni dovolj, da opazimo le predpono SI pred davčno številko: preveriti je treba tudi obseg identifikacije, saj ima lahko podjetje polno ali le omejeno, tako imenovano atipično identifikacijo za DDV.
ddv zavezanec da ali ne

Kako preverimo, ali je podjetje zavezanec za DDV?

Najzanesljivejši vir so uradni seznami davčnih zavezancev FURS, ki se po navedbah finančne uprave osvežujejo vsak dan med 7. in 8. uro zjutraj.

FURS objavlja ločene sezname za pravne osebe ter za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Pri pravni osebi oznaka zvezdica v drugem stolpcu pomeni, da je oseba identificirana za namene DDV. Preveriti je treba tudi oznako v prvem stolpcu, saj ta pove, ali gre za polno identifikacijo, omejen obseg identifikacije ali članstvo v skupini za DDV. V seznamu je naveden tudi datum začetka identifikacije.

Identifikacijska številka za DDV je praviloma slovenska davčna številka s predpono SI, na primer SI12345678. Vendar predpona SI sama po sebi še ne pove, ali podjetje obračunava DDV od vseh domačih dobav.

Pri poslovanju s partnerjem iz druge države članice EU lahko veljavnost njegove identifikacijske številke preverimo še v uradnem sistemu Evropske komisije VIES. Smiselno je shraniti dokazilo oziroma izpis preverjanja, zlasti kadar je veljavna številka kupca pogoj za pravilno davčno obravnavo čezmejne transakcije.

Kaj pomeni atipični davčni zavezanec?

Podjetje je lahko identificirano za DDV samo za določene transakcije znotraj EU ali s tujino. FURS takšne zavezance v svojih seznamih označuje s črko P. Gre za tako imenovane atipične davčne zavezance oziroma zavezance z omejenim obsegom identifikacije.

Atipični davčni zavezanec praviloma ne obračunava DDV od svojih običajnih domačih dobav in nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Identifikacijsko številko uporablja za transakcije, zaradi katerih jo je moral pridobiti, denimo za določene prejete ali opravljene čezmejne storitve ali za pridobitve blaga znotraj EU. Zato pri preverjanju poslovnega partnerja ni dovolj ugotoviti samo, da njegova številka vsebuje predpono SI.

Kdaj je vključitev v sistem DDV obvezna?

Za davčnega zavezanca s sedežem v Sloveniji veljajo pri letnem prometu na ozemlju Slovenije naslednja pravila:

  • Če promet v tekočem koledarskem letu ne preseže 60.000 evrov, lahko praviloma uporablja oprostitev za male davčne zavezance, če ni razloga za identifikacijo zaradi posebnih transakcij.
  • Če promet preseže 60.000 evrov, vendar ne preseže 66.000 evrov, mora pravočasno vložiti zahtevek za identifikacijo. DDV začne obračunavati s 1. januarjem naslednjega koledarskega leta.
  • Če promet v tekočem koledarskem letu preseže 66.000 evrov, mora identifikacijsko številko pridobiti že za mesec, v katerem preseže ta znesek. DDV mora biti obračunan že od transakcije, s katero je prag presežen.

Primer: podjetnik v letu 2026 ustvari 63.000 evrov upoštevnega prometa na ozemlju Slovenije. Ker je presegel 60.000 evrov, ne pa tudi 66.000 evrov, mora poskrbeti, da bo identificiran in bo DDV obračunaval od 1. januarja 2027. Če bi že oktobra 2026 s posamezno dobavo presegel 66.000 evrov, bi moral DDV obračunati že od dobave, s katero je ta znesek presegel.

Identifikacija je lahko obvezna tudi pod pragom 60.000 evrov

Prometni prag ni edini razlog za pridobitev identifikacijske številke. Zahtevek je lahko potreben še pred prvo transakcijo oziroma ne glede na višino domačega prometa, na primer kadar podjetnik:

  • prejme določeno storitev od tujega davčnega zavezanca in mora kot prejemnik obračunati slovenski DDV po sistemu obrnjene davčne obveznosti;
  • opravi določeno storitev davčnemu zavezancu v drugi državi članici EU, pri kateri DDV plača prejemnik;
  • pridobiva blago iz drugih držav članic EU in skupna vrednost teh pridobitev v tekočem koledarskem letu preseže 10.000 evrov.

To je pogosto pomembno pri nakupu spletnega oglaševanja, programske opreme, naročnin in drugih storitev pri tujih ponudnikih. Podjetnik, ki ne dosega 60.000 evrov domačega prometa, zato ne sme samodejno sklepati, da identifikacije za DDV ne potrebuje.

Od leta 2025 je na ravni EU na voljo tudi čezmejna ureditev za male davčne zavezance (SME), ki lahko ob izpolnjenih pogojih omogoči uporabo oprostitve v drugi državi članici. Ker so pri čezmejnem poslovanju pomembni vrsta transakcije, status obeh strank in kraj obdavčitve, je smiselno konkreten primer preveriti z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

Prostovoljna vključitev v sistem DDV

Podjetnik se lahko za obračunavanje DDV odloči tudi prostovoljno, če njegov promet ne presega 60.000 evrov. Izbiro mora vnaprej priglasiti z obrazcem DDV-P2 prek sistema eDavki in jo uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu.

Prostovoljna vključitev je lahko smiselna, če podjetje večinoma posluje z naročniki, ki si DDV lahko odbijejo, ali če ima na začetku večje nakupe in investicije. Manj privlačna je lahko pri prodaji končnim potrošnikom, saj DDV praviloma zviša končno ceno ali zmanjša maržo. Odločitev je zato odvisna od strukture kupcev, cenovne politike, načrtovanih investicij in administrativnih stroškov.

Če niste popolnoma prepričani v to, ali postati davčni zavezanec ali nezavezanec, svetujemo, da se posvetujete z enim izmed strokovnjakov v MP računovodstvu.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP računovodstvo

MP računovodstvo

MP računovodstvo je mreža računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Vsa računovodstva uporabljajo sistem e-računovodstva, kar podjetnikom omogoča nižanje stroškov, lažji pregled nad delom in možnost za hitrejše poslovno odločanje. Več >


Vse, kar mora mladi podjetnik vedeti o DDV

Vse, kar mora mladi podjetnik vedeti o DDV

Davčna zakonodaja se dnevno spreminja, kar pomeni, da ji je vedno težje slediti. Eden izmed ključnih davkov, s katerim se sreča podjetnik, je Davek na dodano vrednost. Sicer se zdi, da gre za enostavno obdavčitev, vendar lahko ta davek kaj hitro postane kompleksen in zapleten. Več >

Računovodski slovarček

Računovodski slovarček

Za vas smo naredili kratek pregled najpogostejših izrazov v računovodstvu, kot so npr. finančni in denarni tokovi, davki (DDV, davek od dobička gospodarskih družb) ter dohodninska lestvica, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in pravilni uporabi le-teh. Več >

Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)

Uvozne dajatve (carine, DDV, trošarine)

Pri nakupovanju blaga iz tujine končna cena ni nujno enaka tisti ceni, ki jo določi prodajalec iz tujine. V nekaterih primerih je za uvoženo blago potrebno plačati še carino, trošarino in davek na dodano vrednost. Več >

DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

DDV je pomembna tema za podjetnike, še posebej za tiste, ki poslujejo v tujini ali s tujino. Pravila za določanje kraja obdavčitve DDV so predstavljena v nadaljevanju, poudarek je tudi na določanju kraja v povezavi z dejavnostjo. Več >

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti mora podjetnik poznati kar nekaj predpisov. Zelo pomembno je, da pozna osnove sistema DDV, pa tudi, da ve, katere transakcije so v Sloveniji sploh obdavčljive z DDV. Več >

Oznake:, , , , , ,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani