Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

2 poti do registrirane mednarodne blagovne znamke

V prispevku smo razdelali možnosti, ki so dane na voljo podjetniku, ki želi registrirati mednarodno blagovno znamko. Predstavili smo dva različna postopka in prednosti ter slabosti, ki izhajajo iz njiju. Za katero pot naj se torej podjetnik odloči in kateri postopek je zanj najugodnejši, je razloženo v nadaljevanju.
Kako registrirati mednarodno blagovno znamko?

Preden se podjetnik loti postopka registracije znamke, velja poudariti, da znamke veljajo zgolj na ozemlju držav, za katere so bile registrirane. To pomeni, da je pred pričetkom postopka registracije najprej potrebno določiti območje, kjer bo podjetnik znamko uporabljal. Tiste države, ki so zanj tržno zanimive bodo torej države, v katerih je registracija znamke smiselna.

V naslednjem koraku je potrebno opraviti razvrstitev blaga in storitev v ustrezne razrede po nicejski klasifikaciji. Na podlagi tako pridobljenih razredov se opravi preverba razpoložljivosti imena za države, kjer podjetnik namerava vložiti prijavo za registracijo. V primeru, da je ime prosto, je čas za razmislek o načinu registracije, ki je za specifičen primer podjetnika najprimernejši.

V nadaljevanju opisujemo dve možnosti, kako do registracije znamke na mednarodnem področju.

Registracija blagovne znamke v vsaki državi posebaj

Gre za bolj zapletenega od dveh opisanih načinov, saj slednji zahteva posebno prijavo in ločen postopek za vsako od držav, za katere se išče zaščita. Če želi podjetnik znamko registrirati npr. v 3 državah, bo moral vložiti 3 prijave, vsako v svoji državi. To praktično pomeni, da bo potrebno koordinirati več postopkov naenkrat, kar lahko predstavlja precejšnji stres.

V primeru, da se podjetnik posluži tega načina, je prijave potrebno vložiti neposredno pri uradih za intelektualno lastnino držav, kjer podjetnik želi zaščititi svojo znamko. Vsak postopek je v tem primeru urejen z notranjo zakonodajo države. To velja tudi za pristojbine za registracijo, ki se od države do države lahko razlikujejo.

Po večini tujci prijave za registracijo sami ne morejo vložiti. Vlaganje prijav jim je tako omogočeno preko lokalnega zastopnika za intelektualno lastnino, ki prijavitelja zastopa v postopku. Stroškom pristojbin je torej potrebno prišteti še stroške zastopanja v postopku.

Registracija blagovne znamke je lahko prevelik zalogaj. Nudimo vam celovito pomoč TUKAJ >>

Ker gre za več postopkov, lahko stroški hitro narastejo. V nasprotju z registracijo preko madridskega sistema, pa znamke tu ni potrebno predhodno registrirati pri uradu izvora. Ta možnost je smiselna v primeru, ko izbranih držav ni veliko in v primeru, ko znamke podjetnik niti ne želi zaščititi pri uradu izvora.

Registracija blagovne znamke preko madridskega sistema

Pot do mednarodne registracije znamke v tem primeru poteka v več delih. Vedno se prične s prijavo, oziroma registracijo znamke pri uradu za intelektualno lastnino države, kjer ima prijavitelj stalno bivališče, državljanstvo ali dejansko in resno podjetje (urad izvora). To pomeni, da bo pred prijavo za mednarodno registracijo potrebno vsaj začeti ali pa izpeljati postopek registracije znamke v “domači” državi.

Posebnosti pri EU

Osebe s stalnim bivališčem, državljanstvom ali dejanskim in resnim podjetjem v EU, imajo glede izbire urada izvora na voljo dve možnosti. Prijavo lahko vložijo pri uradu za intelektualno lastnino svoje države, članice EU ali pa jo vložijo neposredno pri evropskem uradu za intelektualno lastnino (EUIPO). Od pristopa EU k madridskem protokolu, je namreč omogočeno, da se kot urad izvora na mednarodni prijavi navede tudi EUIPO.

Mednarodna prijava blagovne znamke

Po pri uradu izvora vloženi osnovni prijavi, oziroma registraciji, prijavitelj, oziroma imetnik znamke, lahko vloži mednarodno prijavo. Slednjo je potrebno prav tako vložiti pri uradu izvora, ki prijavo posreduje naprej. Pomembno je, da v prijavi navede isto znamko. Prikaz znamke mora torej biti enak prej prijavljeni, oziroma registrirani znamki imetnika, seznam blaga in storitev pa ne sme biti širši.

Prijavo se vloži preko predpisanega obrazca, pri čemer je potrebno izpolniti vsa obvezna polja. Priložiti je potrebno tudi v enega od uradnih jezikov WIPO preveden seznam blaga in storitev in navesti države, za katere se vlaga prijava.

Hkrati je z vložitvijo prijave potrebno uradu izvora poravnati tudi pristojbino za prepošiljanje prijave. Ta v primeru, da je urad izvora slovenski urad za intelektualno lastnino, znaša 60 evrov, v primeru, da je urad izvora EUIPO, pa 300 evrov.

Pri prijavi blagovne znamke vam pomaga MP pravni oddelek. Preverite TUKAJ >>

Pristojbine za registracijo blagovne znamke

Prijavi je potrebno priložiti tudi potrdilo o plačilu pristojbin za registracijo, ki jih prijavitelj poravna direktno na račun WIPO. Mednarodne pristojbine se plačujejo v švicarskih frankih in so sestavljene iz osnovne pristojbine in dopolnilnih pristojbin. Višina je odvisna od števila držav in števila razredov blaga in storitev. Prav tako so pristojbine dražje, če je znamka v barvi.

Prijavitelj pristojbine lahko izračuna sam, preko WIPO kalkulatorja, ki je dostopen na spletu.

Posredovanje prijave

Mednarodno prijavo urad izvora pregleda in jo, ko izpolnjuje vse zahteve, posreduje naprej na WIPO. Ta znamko objavi in vpiše v svoj uradni register, prijave pa razpošlje po državah, ki so navedene na prijavi.

Vsaka država posebej nato odloči ali bo znamko registrirala na svojem ozemlju, za kar ima 12, oziroma 18 mesecev časa. Če država v roku ne izjavi, da znamki ne priznava varstva, se šteje, da je znamka registrirana. V primeru, da bi bila blagovna znamka v določeni državi zavrnjena, ima imetnik na voljo pritožbena sredstva, ki so enaka, kot v primeru, da bi prijavo za registracijo vložil neposredno v tej državi.

Širitev mednarodne registracije

Ko je podjetnik preko madridskega sistema že uspešno registriral znamko, lahko širi svojo registracijo tudi na ostale države madridske unije. Tu prav tako velja, da lahko z eno prijavo zajame poljubno število držav.

Stroški mednarodne registracije z uporabo madridskega sistema so praviloma precej manjši, postopek pa je prijavitelju bolj prijazen. Ta se namreč izogne formalnim postopkom pri posameznih uradih in plačevanju pristojbin v vsaki državi posebej.

VIRI: URSIL, WIPO

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina

Finančna pomoč na področju pravic intelektualne lastnine

Finančna pomoč na področju pravic intelektualne lastnine

Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je včeraj objavil razpis Sklada za MSP (Ideas Powered for business SME Fund), ki evropskim MSP nudi finančno pomoč na področju pravic intelektualne lastnine. Preberite več >>

Barva kot glavni razlog za nakup določenega izdelka

Barva kot glavni razlog za nakup določenega izdelka

Ko se znajdemo sredi prodajalnih polic ali pa pregledujemo spletne strani, ki nam nudijo številne izdelke, imajo na nas pomemben vpliv tudi barve. Kako posamezne barve vplivajo na potrošnike? Nekatere nas pomirjajo, druge v nas vzbudijo optimizem, spet tretje pa spodbudijo nakupovalni učinek. Preberite več >>

Registracija blagovne znamke v slabi veri

Registracija blagovne znamke v slabi veri

Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 9/2012 odločilo, da v primeru, ko se slaba vera prijavitelja znamke nanaša le na nekatero blago, za katerega je zahteval registracijo znamke, se znamka lahko izbriše le za to blago (ne pa tudi za blago, glede katerega prijavitelj ni ravnal v slabi veri). Preberite več >>

7 najbolj zanimivih sporov v zvezi z blagovno znamko

7 najbolj zanimivih sporov v zvezi z blagovno znamko

Blagovna znamka predstavlja pomemben del strategije poslovanja podjetja. A kršitve pravic intelektualne lastnine so pogoste, zato pogosto prihaja do sporov. Preberite več >>

BREXIT – kako bo vplival na mojo znamko EU?

BREXIT – kako bo vplival na mojo znamko EU?

Velika Britanija je s 1.2.2020 izstopila iz EU, kar pomeni, da je od tega dne smatrana kot tretja država (nečlanica EU). Po dogovoru trenutno od 1.2. do 31.12.2020 sicer velja prehodno obdobje, kar pomeni, da v tem času evropsko pravo še vedno velja in se uporablja tudi na britanskem ozemlju. Spremembe in prilagoditve na izstop se torej obetajo na večini področij, prav tako tudi na področju industrijske lastnine. Preberite več >>

Koronavirus: Kaj bo z mojo znamko?

Koronavirus: Kaj bo z mojo znamko?

V luči trenutnih razmer po več državah EU že veljajo izredne razmere. V Španiji in Švici, državah kjer imata sedež Evropski urad za intelektualno lastnino (EUIPO) in Mednarodna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) ukrepi zoper širjenje koronavirusa zadevajo tudi postopke, ki tečejo v zvezi z registracijo znamk, modelov in patentov. Preberite več >>

Nike prekinil sodelovanje z Amazonom

Nike prekinil sodelovanje z Amazonom

Nike je preko platforme za spletno prodajo Amazon od leta 2017 prodajal del svojih izdelkov. Po dveh letih se je odločil za prekinitev sodelovanja, saj se bo raje osredotočil na direkten pristop do svojih strank. Preberite več >>

Apple ohranja naziv najdražje blagovne znamke na svetu

Apple ohranja naziv najdražje blagovne znamke na svetu

Interbrand je pred kratkim objavil posodobljeno lestvico stotih največ vrednih blagovnih znamk na svetu. V svojem poročilu navaja, da Apple letos ostaja najbolj vredna znamka na svetu. Drugo in tretje mesto na lestvici največ vrednih znamk pa sta zasedla Google in Amazon. Preberite več >>

Registrirajte blagovno znamko na ravni EU

Registrirajte blagovno znamko na ravni EU

Če poslujete samo v Sloveniji, ta članek ni namenjen vam. Če pa sklepate posle tudi izven dežele pod Alpami, oziroma razmišljate o širitvi svojega relevantnega trga tudi v sosednje države, se vam izplača razmisliti o zaščiti vašega največjega aduta na ravni EU. Preberite več >>

Oznake:, , , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje