Kakšen je postopek izvršbe preko izvršitelja?

Osnovni pojmi izvršbe

Izvršbo lahko podjetnik sproži na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova. Med verodostojne listine spadajo raznovrstni računi (fakture), menice, javne listine, izpiski iz poslovnih knjig in drugo. Izvršilni naslov je sodna odločba, poravnava ali notarski zapis.

Izvršitelj je oseba javnega prava, ki izvaja neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Imenuje ga minister za pravosodje, ki določi tudi število in sedeže izvršiteljev po Sloveniji. To storitev lahko opravljajo državni organi z ustreznim pooblastilom, notarji in posebni sodni izvršitelji. Izvršitelj ima v sklopu opravljanja tega poklica posebna pooblastila, med drugim lahko od javnih registrov in davčnih organov zahteva brezplačno posredovanje podatkov.

Pogoji za imenovanje izvršitelja so naslednji:

1. je državljan Republike Slovenije;
2. je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;
3. ima srednjo tehniško in drugo strokovno ter splošno srednjo izobrazbo;
4. ima najmanj dve leti delovnih izkušenj;
5. je opravil izpit za izvršitelja po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje;
6. aktivno obvlada slovenski jezik;
7. je vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja kot javnega pooblastila;
8. ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja.

Funkcija izvršitelja je kljub izpolnjenim pogojem nezdružljiva z nekaterimi drugimi funkcijami. Z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ni združljivo opravljanje državne funkcije ali poslovodske in nadzorne funkcije v gospodarskih družbah ali organizacijah, pooblaščenih za izvajanje javnih pooblastil, plačane službe, pridobitne dejavnosti, detektivskega poklica, notariata in odvetništva.

Izvršitelju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje službe izvršitelja, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v izvršiteljevo opravljanje nalog po zakonu.

Kakšen je postopek izvršbe?

Na kratko, izvršba po izvršitelju poteka po takšnem postopku:

1. Na zahtevo upnika ali oceno sodišča se predlaga konkretnega izvršitelja.
2. Izvršitelj oceni, katera dejanja bodo potrebna za uspešno neposredno izvršbo.
3. Izvršitelj lahko od upnika zahteva varščino za posamezno izvršilno dejanje ter varščino za plačilo dela in stroškov.
4. Ko je izvršitelj nalogo že prevzel, lahko upnik prošnjo za odlog izvršbe vloži le pri izvršitelju, ki nato o tem odloči.
5. Izvršitelj lahko proda zasežene stvari na podlagi neposredne pogodbe s kupcem in se s tem izogne javni dražbi.
6. Izvršitelj opravi neposredno dejanje izvršbe ali zavarovanja:

1. Preden opravi dejanje rubeža, izvršitelj obvesti dolžnika tako, da mu izroči sklep o izvršbi.
2. Kadar k rubežu spada tudi storitev cenitve, to opravi izvršitelj.
3. Po potrebi lahko izvršitelj hrani zarubljeno stvar.
4. Pri izvršbi na izpraznitev in izročitev nepremičnine izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko odstrani osebe in stvari.

Izvršitelj mora opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja v vrstnem redu, kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja. V zadevah zoper istega dolžnika mora izvršitelj opravo dejanja izvršbe in zavarovanja združiti. O izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev, je izvršitelj dolžan voditi evidenco.

Neposredno dejanje izvršbe?

Če je zaradi zamude potrebno neposredno dejanje izvršbe (ponavadi rubež premičnine) ali dejanje zavarovanja, mora to upnik posebej zahtevati. V predlogu za izvršbo, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, mora upnik navesti izvršitelja, ki naj ga sodišče določi za izvedbo teh dejanj.

Ob zahtevi za neposredno dejanje izvršitelja je treba vedeti, da lahko izvršitelj v sklopu izvajanja neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja od upnika vnaprej zahteva varščino za dejanja in varščino za plačilo dela. Stroški in storitev izvršitelja se sicer poravnajo na koncu postopka, v delu izreka, ki se nanaša na stroške, vendar lahko izvršitelj zahteva varščino kot zavarovanje za bodoče plačilo.

Izvršitelj je dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe po nalogu ne glede na morebitne dejanske ali pravne ovire. Le sodišče sme presoditi, da se posamezno dejanje izvršbe ne opravi zaradi dejanske ali pravne ovire. Izvršitelj lahko na podlagi sodne odločbe in ob prisotnosti dveh polnoletnih občanov celo vdre v zaklenjeno stanovanje. Glede na okoliščine primera lahko izvršitelj zaprosi tudi za prisotnost in pomoč policije, kar se nato všteje v izvršilne stroške.

Med obveznosti in pravice izvršitelja spada dolžnost, da kupcu izda dokument, iz katerega so razvidni podatki o prodaji, in kjer je to potrebno, tudi podatki iz registra. Izvršitelj odloči o delitvi kupnine in poplačilu upnika, upnik pa ima zoper to odločitev možnost pritožbe.

Izvršitelj ne more biti kupec na javni dražbi zadeve, v kateri je nastopal v vlogi izvršitelja.

Vir: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)