Kolumna: Študent podjetnik – zakaj ja in zakaj ne?

Ko so nekoliko starejši, si marsikdo želi nekoliko višjega življenjskega standarda, za katerega potrebujejo višji mesečni prihodek – več, kot je omejitev prek študentske napotnice – in to je ena glavnih motivacij za skok v s.p. Študenti običajno z enim ali dvema delodajalcema že dlje časa sodelujejo in zdaj, ker jih delodajalec še ne bi zaposlil, prek napotnice pa kar veliko zaslužijo, odprejo s.p. Občutek imam, da je takih s.p.-jev vsaj nekajkrat več od “podjetniških”.

Čeprav nikakor ne trdim, da je takšno udejstvovanje kaj manj spoštovanja vredno kot običajno podjetništvo, je vseeno potrebno ločiti tovrstne študentske s.p.-je od primerov, ko mladi odprejo svoje podjetje zaradi želje, da trgu ponudijo odgovor na poslovno priložnost, ki so jo prepoznali. Današnje pisanje želim nameniti predvsem tej drugi skupini.

Kaj svetovati študentu, ki razmišlja o podjetniški poti?

Moj prvi nasvet je, naj študent dobro pretehta, ali se sploh podati v to. S.p. je določena odgovornost; dolžni smo plačevati prispevke, oddati zaključno poročilo … Velika verjetnost je, da študent ne pozna postopka ustanovitve, načina oddajanja poročil, postopka obračuna prispevkov, zato se bo verjetno moral obrniti na računovodski servis. Podjetniško udejstvovanje tako sploh ni poceni – za ta privilegij bomo morali nekaj plačati. Če združimo vse stroške, ki bodo nastali, bo to vsaj med 200 in 250 evrov. Problem je, da so to pavšalni stroški – plačati jih bomo morali v vsakem primeru – če je podjetje zelo uspešno ali če smo komaj kaj prodali.

Zato študentom podjetnikom svetujem, da s tem korakom – formalno ustanovitvijo – odlašajo čim dlje in si prej “pripravijo teren”. Resda ni dovoljeno oglaševati svoje ponudbe, dokler nismo uradno registrirani, a neformalno lahko mnogo stvari uredimo že prej. Lahko se pogovorimo z našimi dobavitelji, lahko si pripravimo spletno stran, začnemo tipati naše potencialne stranke … Predlagal bi jim, da s.p. odprejo tik pred tem, ko bodo izdali stranki svoj prvi račun.

Neuspeh? Kaj je že to?

Wayne Gretzky je nekoč dejal, da zgrešiš 100 odstotkov strelov, ki jih ne sprožiš. Nimam z znanstveno raziskavo podprtega podatka, kolikšen delež mladih podjetnikov je uspešnih na trgu, a zagotovo lahko trdim, da propade 100 odstotkov idej, ki jih nihče ne poskusi realizirati. Na tej točki se dogaja največji osip – mladi enostavno ne naredijo tega koraka.

Nimam občutka, da je to zato, ker mladi nimajo idej ali pa niso inovativni. Nasprotno, naši študenti so široko razgledani, radovedni, veliko potujejo in zato generirajo zelo veliko novih idej, ki bi se jih dalo uresničiti. Podjetništvo ni samo svet vrhunskih tehnoloških startupov – podjetništvo je tudi to, da natakarica ob kavi stranki postreže še piškotek, pa to, da dobimo ob našem desetem obisku pri frizerju zastonj striženje … Takšne inovativnosti na mikro nivoju resnično ne manjka.

Problem je v tem, da te podjetne miselnosti ne znamo vzpodbujati. Šele v zadnjih letih se je počasi začel spreminjati odnos javnosti do podjetnikov in podjetništva. Nekoč je veljalo, da so vsi “privatniki”, to pa je bil sinonim za življenje na veliki nogi na račun drugih. Ko bomo dokončno spremenili podobo podjetništva, bomo morali začeti vzpodbujati inovativnost v šolah. Ne smemo se zadovoljiti s tem, da bomo v šoli nagrajevali zgolj pomnjenje informacij, zahtevati moramo več – razumevanje, povezovanje, odkrivanje. Predvsem nam manjka znanj s področja realizacije teh idej. Mlade je potrebno opremiti z veščinami trženja, dela z ljudmi, pa tudi z razumevanjem poslovnega procesa – da bodo vedeli, kaj jim je storiti, ko bodo naslednjič pod tušem in se jim bo utrnila nova ideja.

Morda je naša napaka, da smo vso podjetniško podporno okolje v Sloveniji gradili za tiste, ki so svojo idejo že prepoznali in jo že začeli uresničevati, zato zeva velika praznina na t. i. “predinkubacijskem” področju. Podjetnikom manjka znanj, veščin in stimulativnega okolja, da poskušajo uresničiti svoje prve zamisli. Skoraj vsi uspešni podjetniki, ki jih poznam, so izkušnje pridobili tako, da so prodajali školjke na plaži ali pa počeli nekaj podobnega. Saj se kasneje že priučiš tistega, kar potrebuješ, ampak začetek, ta prva stopnička, je najtežji.

Zakaj nimamo več podjetnikov med študenti?

Razlogov je gotovo več, izpostaviti pa velja dva.

Prvič, gotovo je destimulativno, da sem kot študent podjetnik takoj podvržen pavšalnemu plačilu dajatev. Ta ureditev je zelo nedomišljena, saj mi kot mlademu podjetniku, ki še ne ve čisto dobro, česa bi se lotil, zelo otežuje začetek. Ne morem ustanoviti podjetja, brez da plačujem prispevke, ne morem začeti plačevati prispevkov, dokler ne zaslužim in ne morem zaslužiti, dokler ne pridobim nekaj strank, zato bi moral oglaševati, česat pa ne morem, dokler ne ustanovim podjetja.

Sodobna podjetniška filozofija govori o testiranju številnih poslovnih idej, preden izoblikujemo poslovni model, ki se bo izplačal. Dokler testiramo, pa ne ustvarjamo prihodkov, zato si prizadevamo testirati s čim manjšimi stroški (o naši ponudbi obveščamo prek socialnih omrežij, izdelujemo poceni prototipe …). Že tako vsaj nekaj časa izgubljamo denar in zato je boleče, če moramo za ta privilegij plačevati še prispevke.

Morda je bilo to smiselno v preteklosti, ko je veljalo, da podjetnik lahko dovolj dobro predvidi stanje na trgu in potrebe kupcev, da z dokaj visoko stopnjo prepričanja investira v začetek svojega podjetja, danes pa je svet drugačen. Hitrejši in bolj nepredvidljiv, zato poslovni načrti niso več točni, ampak so samo ugibanja. In zaradi tega tudi novi podjetniški trendi govorijo o hitro prilagodljivem, vitkem podjetju, ki se je pripravljeno v trenutku spremeniti. Takšno podjetje bo najprej nekaj časa poslovalo blizu ničle, ko pa bo našlo svojo poslovno priložnost, se bo bliskovito razširilo in jo izkoristilo. Zato ga je smiselno obdavčiti glede na obseg prodaje, ne prek pavšala.

Drugič, mladi si ne upajo začeti, saj jih je strah podjetništva na podoben način, kot jih je strah vsake neznane stvari. O podjetništvu vlada ogromno predsodkov, da je to nek zelo zaprt in težko razumljiv svet, ki ga dojamejo le redki izbranci. Pa seveda ni tako, podjetništva se lahko loti vsak, le potrebno znanje mora osvojiti.

Žal mi je, da v šolah ne vzpodbujamo dovolj podjetništva (mimogrede, vlada je objavila strategijo promocije podjetništva v OŠ, kjer se zavzemajo, da ga bodo promovirali predvsem skozi predmet gospodinjstvo!?). Žal mi je, da je premalo praktičnih nalog, kjer bi bili mladi izzvani razmišljati z lastno glavo in ne samo čakati na navodilo učitelja. Žal mi je, da se mladi, ki niso za študij izbrali ekonomskih smeri, v vseh 16 letih izobraževanja nikoli niso srečali s podjetniškim predmetom, z davki, s finančno pismenostjo … Seveda se ti mladi težko lotevajo samostojnega posla, saj jih na to ni nihče pripravil.

Ne obupajte!

V zadnjem času se je pojavilo veliko organizacij, ki mladim pomagajo pri podjetniški poti – naš Ustvarjalnik je le eden izmed njih. Mi vam bomo povedali, da je podjetniška pot zelo zanimiva in zagotovo pisana na kožo ambiciozni mladi osebi, ki se želi dokazati na svojem področju. Ponuja veliko fleksibilnosti, prosto razpolaganje s časom in priložnost za osebno izpolnitev in visok zaslužek. Začnite zdaj! V tem trenutku, ko ste še študenti, ne tvegate kaj dosti več kot to, da boste zapravili nekaj mesecev svojega časa in morda nekaj svojih prihrankov. Ni problema – faks bo počakal še tisto eno leto, vaši življenjski stroški pa so zaenkrat minimalni (in v skrajni sili se lahko vedno za nekaj časa preselite nazaj k staršem in potem prek študentskega servisa delate, da se postavite nazaj na noge). Ko boste enkrat stari 30 let, v resni zvezi in pričakovali otroka, si tega ne boste mogli privoščiti. Zato je pravi trenutek za začetek zdaj!

Avtor kolumne je Matija Goljar, Ustvarjalnik

————————————————————————————————————————-

Želite izvedeti več? Vprašajte na forumu! Ste že naš oboževalec na Facebooku? Dodajte nas!