Na dogodke se dobro pripravite (Vir slike: Picjumbo).
Keith Ferrazzi, avtor številnih knjig in ustanovitelj raziskovalnega in svetovalnega podjetja Ferrazzi Greenlight, je nekoč zapisal, da je mreženje ključ do uspeha v poslu. Do uspeha pa nas ne bo pripeljala zgolj izmenjava poslovnih vizitk.
Za začetek poglejmo, kaj sploh pomeni mreženje. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko preberemo, da gre za »vzpostavljanje in ohranjanje stikov, namenjenih izmenjavi informacij ter razvijanju poklicnih in družabnih interesov«, pri čemer dopušča tudi možnost spletnega mreženja.
Pri mreženju, pravi Andrew Sobel v svoji knjigi Power Relantionships, je kakovost pomembnejša od količine. Da bi lahko dosegli kakovostno mreženje, se moramo na dogodke ustrezno pripraviti.
Kdaj in kje so kakšni dogodki?
Ključ do novih poznanstev je udeležba na dogodkih, a kako jih izbrati? Hitro in učinkovito pot do iskanja le-teh nam ponujajo družabna omrežja. LinkedIn je ena od možnosti. Omrežje za profesionalce nudi možnost skupin, ki jih povezuje specifična industrija oziroma področje. V njih lahko najdemo predloge za dogodke, na katere bodo najverjetneje prišli pravi ljudje. Številne dogodke lahko najdemo tudi na največjem družabnem omrežju.
Z izbrano možnostjo, da se boste dogodka udeležili, boste ostalim dali vedeti, kje vas lahko na izbran dan najdejo. Na Facebookovem seznamu udeležencev lahko najdete tudi osebe, ki jih boste na dogodku lahko spoznali. Vpogled v prihajajoče dogodke v naši okolici nam da tudi Eventbrite. Izberite mesto, v katerem si želite udeležiti dogodkov, in sistem vam bo priskrbel nabor dogodkov. Ko prečešete splet, najdete primeren dogodek, lahko s pomočjo slovenskega iskalnika Datafy.it poiščete primerne poslovne kontakte. Izbrati morate industrijo, ki vas zanima, profil osebe, državo, iskalnik pa vam bo nato poiskal primerne kontakte. Preostane vam še nekaj minut brskanja po spletu, da najdete čim več dobrih informacij o osebi (osebah), ki si jo želite na izbranem dogodku spoznati.
Izdelajte načrt
Preden odidete na dogodek, premislite, katere so tiste stvari, ki jih lahko izpostavite med pogovorom s sogovorniki. Premislite tudi, o čem se želimo pogovarjati, kako lahko sogovornikom pomagate zdaj oziroma v prihodnosti. Bodite pripravljeni na vprašanja o vašem delu, zato si v mislih pripravite krajši sestavek, s katerim boste predstavili svoje delo. V mislih pa imejte, da ti dogodki niso ustvarjeni za prodajo, temveč odpiranju novih (poslovnih) priložnosti.
Pridite pripravljeni
Ne jemljite dogodkov kot priložnosti za druženje. To je nekakšna oblika poslovnega sestanka, na katerega se sicer vedno dobro pripravite. Prave povezave lahko vplivajo na pospešitev rasti vašega podjetja, hkrati pa lahko spodbudijo tudi ostale k iskanju priložnosti z vami. Preverite tudi pretekle dogodke istega organizatorja in preverite, kaj lahko vam kot podjetniku ponudijo. Preverite, ali imate z udeleženci kakšne skupne povezave. Skupni prijatelji vas bodo lažje predstavili z osebami, ki si jih želite spoznati.
Na dogodku spoznavajte nove ljudi
Kaj hitro se vam lahko zgodi, da se na dogodku zapletete v predolg pogovor z znanimi ljudmi. Namesto tega se raje opravičite in jih po dogodku ali ob kakšni drugi priložnosti povabite na kavo, vi pa se odpravite v lov po nove kontakte. Še pred dogodkom izdelajte načrt, koliko novih ljudi želite spoznati. Vsaj dve osebi bi morali spoznati. Izdelajte tudi okviren časoven načrt, koliko časa boste namenili novemu sogovorniku.
Kako narediti prvi korak?
Morda se vam zdi, da gre za najtežji korak, a je pravzaprav najlažji. Povprašajte jih, ali jim je všeč dogodek ali pa s čim se ukvarjajo, pogovor pa bo od tam kar sam od sebe stekel. Obnašajte se profesionalno, sprašujte in poslušajte sogovornika. Skakanje v besedo resnično ni profesionalno. Pri sebi imejte tudi poslovne vizitke. Raje jih vzemite več kot premalo.
Ne opravičujte se!
Sobel pravi, da je najlažji način spoznavanja določene osebe – nudenje pomoči. Kaj oseba potrebuje, česa ji manjka pa lahko ugotovimo zgolj z dobro opravljeno domačo nalogo. Ena od največjih napak, ki jih delamo na dogodkih, pravi Lynne Sarikas, vodja enega od ameriških MBA kariernih centrov, je, da se mnogi neizkušeni udeleženci dogodkov opravičujejo sogovornikom, ko jih prosijo za pomoč. »Počutijo se, kot da nekoga prosijo za uslugo. Ne razmišljajo, da so vredni časa, ki jim ga je namenil sogovornik, zato se opravičujejo.« Opravičevanje je namreč prepovedano, saj odraža pomanjkanje profesionalizma in samozavesti, hkrati pa je tudi moteče.
Konec dogodka ne pomeni konec dela
Mreženje se ne konča s koncem dogodka. Preverite izkupiček poslovnih vizitk, ki ste jih prejeli, zaženite računalnik, elektronsko pošto in LinkedIn ter najdite kontakte, ki ste jih spoznali. Mreženje je nenehen proces in, kot pravi definicija besede – zahteva tudi ohranjanje stikov.
