Novica: Nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (Vir: Bigstock)
Novi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev bo v bistvenem uredil pogoje, pod katerimi lahko registrirane fizične osebe (samostojni podjetniki) in registrirane gospodarske družbe opravljajo svojo dejavnost tudi izven države sedeža podjetja, tj. Slovenije. Zakon velja za opravljanje dejavnosti in izvajanje storitev v drugih državah članicah EU, ne pa v državah izven EU.
Zakon prav tako ne bo veljal za vse, ki že sedaj običajno opravljajo storitev ali dejavnost v Sloveniji in še kakšni drugi državi članici EU. V tem oziru se sprememba nanaša le na tiste izvajalce dejavnosti, ki jo opravljajo predvsem v Sloveniji, in bi storitve v tujini izvajali le začasno. Razlog za takšno ureditev je v tem, da za začasno opravljanje ne bo potrebna registracija v drugi državi EU, ki je sicer potrebna za redno oziroma običajno izvajanje storitev.
Čezmejno izvajanje storitve je začasno opravljanje dejavnosti delodajalca ali tujega delodajalca z napotitvijo delavcev na delo oziroma začasno opravljanje dejavnosti samozaposlene ali tuje samozaposlene osebe v drugi državi članici EU, na podlagi ohranjene vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec oziroma tuji delodajalec ali samozaposlena oziroma tuja samozaposlena oseba sedež.
V bistvenem bi lahko vsebino zakona opisali na sledeč način: Zakon določa, da lahko izvajalec storitev slednje začasno izvaja, če:
- običajno opravlja dejavnost v Sloveniji,
- je v Sloveniji registriran,
- gre za dejavnost, za katero je izvajalec registriran oziroma vpisan v Poslovni register in ima odprt transakcijski račun, prijavljen v davčni register,
- se storitev izvaja na dovoljen način.
Izjema nastopi v primeru, da storitev izvaja delavec, ki je napoten na delo v povezano gospodarsko družbo. V tem primeru velja izjema od 3. pogoja.
Ureditev je posebej zanimiva za majhna podjetja in startupe. Za delodajalce namreč veljajo naslednje določbe:
- zaposlovati mora od pet do deset delavcev,
- poleg tega mora imeti zaposlenega najmanj enega delavca, ki je neprekinjeno vključen v obvezna socialna zavarovanja že vsaj 6 mesecev ozrioma od ustanovitve dalje,
- delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev mora imeti zaposlene najmanj tri delavce, ki so neprekinjeno vključeni v socialna zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi,
- da zoper delodajalca v zadnjih treh letih ni bila izrečena pravnomočna globa zaradi prekrška povezanega s plačilom za delo, delovnim časom ali zaposlovanjem na črno,
- pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da dejavnost običajno opravlja v Sloveniji,
- da delodajalec nima neporavnavih zapadlih davčnih obveznosti.
Za samostojne podjetnike pa velja naslednja ureditev:
- samostojni podjetnik izvaja storitev v okviru dejavnosti za katero je registriran, ob tem mora biti vpisan v Poslovni register Slovenije že najmanj dva meseca,
- že najmanj dva meseca je vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji,
- nima neporavnavnih zapadlih davčnih obveznosti,
- pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da dejavnost v Sloveniji opravlja običajno,
- storitev se izvaja na podlagi pogodbe.
Pred začetkom izvajanja storitve mora delodajalec oziroma samozaposlena oseba pridobiti potrdilo A1, ki je obsežno urejen v novem zakonu. Delodajalec mora čezmejne storitve izvajati ob upoštevanju določb zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na opravljanje dela v tujini. Prav tako delodajalec delavcu v času napotitve zagotavlja pravice v skladu z določbami zakona ali drugega predpisa ter kolektivne pogodbe ali drugih aktov s splošno veljavnostjo ali veljavnostjo na ravni dejavnosti, ki v državi napotitve urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačo, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, če je to za delavca ugodneje.
Nov Zakon uvaja tudi nove globe. Globa od 2000 do 60 tisoč evrov lahko doleti delodajalca, ki izvaja storitev, ob tem pa ni izpolnil zakonsko določenih pogojev. Osebno lahko odgovarjajo tudi osebe delodajalca, ki zagrešijo z delom povezane prekrške. Njih se lahko kaznuje z globo od 200 do 6000 evrov.
Vir: PISRS
