Kako postopati v primeru reklamacije in zavrnitve računa.
Nelojalna konkurenca je prepovedana že v 74. členu Ustave RS, ki prepoveduje dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Pravila nelojalne konkurence sicer niso urejena na evropski ravni, so pa posredno urejena preko številnih uredb in direktiv s področja varstva potrošnikov.
Dejanje nelojalne konkurence samo po sebi ne ogroža obstoja konkurence. Gre za način nastopanja na trgu, ki je z vidika proste konkurence neprimeren. Pravila nelojalne konkurence torej varujejo tržne konkurente, posredno pa tudi svobodni trg in potrošnike.
Pravna ureditev nelojalne konkurence
Generalna klavzula v prvem odstavku 13. člena Zakona o varstvu konkurence določa elemente dejanj, ki veljajo za dejanja nelojalne konkurence. Takšna so dejanja, ki:
- predstavljajo nasprotovanje dobrim poslovnim običajem, kar pomeni nasprotovanje profesionalni morali in etiki, ki se pričakuje v posamezni stroki,
- in povzročajo škodo ali možnost nastanka škode tržnim konkurentom.
Intuitivno bi lahko rekli, da je dejanje nelojalne konkurence vsako dejanje, ki je v nasprotju s profesionalno korektnostjo.
Zakon v 13. členu našteje nekaj primerov, ki predstavljajo dejanja nelojalne konkurence, med drugim: reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu, ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti potrošnikov; reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem podatkov ali uporabo izrazov, s katerimi se izkorišča ugled drugega podjetja, njegovih proizvodov ali storitev oziroma ocenjuje ali podcenjuje kvaliteto proizvodov drugega podjetja; reklamiranje, oglaševanje ali ponujanje blaga ali storitev ali omalovaževanje drugega podjetja s sklicevanjem na narodnostno, rasno, politično ali versko pripadnost …
Zakon ne našteva vseh primerov nelojalne konkurence. Nove razmere na trgu, stanje v tehnologiji in razvoj v oglaševanju namreč vseskozi spreminjajo pojem nelojalna konkurenca.
Za dejanja nelojalne konkurence, ki predstavljajo kršitev zakonodaje, se uporabljajo splošna pravila o civilnopravni odgovornosti. Za civilno odgovornost mora biti poleg drugih predpostavk za odškodninsko odgovornost izkazana škoda. V skladu z 131. in 132. členom Obligacijskega zakonika (OZ) je škoda vsako zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček) pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).
Nelojalna konkurenca v poslovanju
Podjetnik mora pri poslovanju aktivno paziti, da s svojim ravnanjem ne pozvroča škode tržnim konkurentom. Posebna skrbnost je pomembna pri oglaševanju, kjer mora vsak paziti, da:
- ne izkorišča dobrega imena drugega podjetja (na primer: uporaba podobne zvočne podlage in barvne sheme kot konkurent),
- ne žali konkurenta in potrošnikov,
- ne zavaja glede lastnosti in namena izdelkov,
- ne ustvarja t. i. prikritega oglaševanja, ki naj bi potrošnika prepričalo, da v bistvu ne gre za oglas,
- ne vzpodbuja rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije, verske ali politične nestrpnosti.
Primerjalno oglaševanje, tj. oglaševanje, ki primerja dva proizvoda konkurenčnih ponudnikov, je dovoljeno le, če ni zavajajoče, če navaja resnične podatke, primerja na objektiven način, ne diskreditira in ne žali.
Oglaševanje alkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, zdravil in oglasov, katerih ciljno občinstvo so otroci, je regulirano posebej, zato je treba na teh področjih upoštevati tudi specialne predpise.
Specialni predpisi prepovedujejo tudi izkoriščanje dobrega ugleda poklicev v oglasih. Odvetniki, zdravniki, farmacevti in duhovniki zaradi ohranjanja zaupanja v njihove poklice ne smejo biti prikazani posmehljivo ali ponižujoče.
