Program, ki podpira žensko podjetništvo
Empowering Women in Agrifood (EWA) je evropski program, namenjen spodbujanju ženskega podjetništva v agroživilskem sektorju. Izvaja ga organizacija EIT Food, ki jo podpira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), v Sloveniji pa za izvedbo skrbi Poslovni center Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ženske so v evropskem podjetništvu in agroživilskem sektorju še vedno premalo zastopane. Po podatkih Evropske komisije in Eurostata je v EU le vsak tretji lastnik podjetja ženska, ženske pa upravljajo zgolj 29 odstotkov evropskih kmetij. Razlike so še izrazitejše pri dostopu do financiranja. Po podatkih Dealrooma so podjetja, ki so jih ustanovile ženske, od leta 2021 pridobila le približno 13 odstotkov vseh naložb tveganega kapitala v evropskem agroživilskem sektorju. Poleg tega po podatkih FAO le 19 odstotkov evropskih agroživilskih politik vključuje posebne cilje za enakost spolov.
Program EWA želi prispevati k zmanjševanju teh razlik. Letos v Sloveniji poteka tretjič in je namenjen ženskam z inovativnimi poslovnimi idejami ter podjetnicam, ki so na začetku svoje podjetniške poti. Njegov cilj je pomoč pri razvoju novih izdelkov, storitev in trajnostnih poslovnih modelov.
Deset izbranih podjetnic je vključenih v šestmesečni program, ki združuje individualno mentorstvo, podjetniška izobraževanja in povezovanje s strokovnjaki ter potencialnimi vlagatelji.
Vsaka udeleženka prejme tudi 1.000 evrov nepovratnih sredstev. Na zaključnem dogodku, predvidenem za začetek novembra 2026, se bodo podjetnice s svojimi poslovnimi idejami predstavile strokovni komisiji. Najboljši dve bosta prejeli finančni nagradi v višini 10.000 in 5.000 evrov.
Od funkcionalne prehrane do novih živilskih izdelkov
Med letošnjimi udeleženkami je Jasna Kalan, ki razvija inovativne prehranske izdelke na rastlinski osnovi. Pri tem uporablja ekološko pridelana zdravilna zelišča z lastne kmetije ter združuje tradicionalno zeliščarsko znanje s sodobnimi prehranskimi spoznanji. Njeni izdelki so namenjeni predvsem ženskam in njihovemu dobremu počutju.
Na področju personalizirane prehrane deluje Mojca Muršič. Razvija digitalno rešitev, ki ženskam in parom pomaga pri načrtovanju vsakodnevnih obrokov. Poseben poudarek namenja cenovno dostopnim sestavinam, lokalnim živilom in prehranskim potrebam, povezanim z menstrualnim ciklom.
Petra Arnejčič se osredotoča na razvoj funkcionalnih živil z manj odpadki in brez plastične embalaže. Med njenimi izdelki so rastlinske sladice, jogurti ter prehranske osnove iz ponovno uporabljenih sestavin. Pri razvoju združuje prehransko vrednost, okus in načela krožnega gospodarstva.
Zanimivo rešitev razvija tudi Ajda Pulko. Njen izdelek Happy Gut je rastlinska prehranska mešanica, namenjena lažjemu vključevanju raznolikih rastlinskih živil v vsakodnevno prehrano. Razvija tudi različico, prilagojeno ljudem z občutljivo prebavo.
Marija Sladoljev pa z izdelkom Phaza odgovarja na potrebo po hitrih in hranljivih obrokih. Gre za beljakovinsko bogat rastlinski zajtrk, pripravljen v nekaj minutah z dodatkom vroče vode. Izdelek je zasnovan predvsem z upoštevanjem prehranskih potreb žensk.
Del podjetnic svoje poslovne priložnosti išče tudi v digitalizaciji vrtnarjenja in spodbujanju samooskrbe. Tihana Pukšič razvija projekt Vrt za vse, izobraževalno platformo, namenjeno začetnikom, družinam in otrokom. S praktičnimi priročniki, delavnicami in načrtovanim spletnim vrtnarskim klubom želi ljudem približati pridelavo lastne hrane.
Tereza Simčič je razvila idejo za digitalno platformo Verdia, ki uporabnikom pomaga pri načrtovanju in upravljanju vrtov. Rešitev temelji na podatkih o združljivosti rastlin in pametnih priporočilih, s katerimi bi lahko uporabniki izboljšali svojo pridelavo.
Na področju zmanjševanja odpadkov izstopa Martina Motaln s projektom Seed Reborn. V družinski oljarni na Štajerskem nastajajo stranski proizvodi predelave bučnih in lanenih semen, ki jih želi podjetnica uporabiti za izdelavo beljakovinsko bogatih prehranskih ploščic. Projekt tako združuje lokalne sestavine, ponovno uporabo surovin in razvoj izdelkov z dodano vrednostjo.
Med udeleženkami je še Alja Poharc, ki razvija program za izboljšanje prehranskih navad in dobrega počutja zaposlenih. Njena poslovna ideja združuje prehransko izobraževanje, oblikovanje zdravih vsakodnevnih navad in tehnike obvladovanja stresa. Namenjena je podjetjem, ki želijo zaposlenim pomagati pri skrbi za zdravje in počutje.
Novembra bodo znane najboljše podjetniške ideje
Raznoliki projekti letošnjih udeleženk kažejo, da se podjetniške priložnosti v agroživilskem sektorju ne omejujejo zgolj na tradicionalno pridelavo in predelavo hrane. Vse pomembnejšo vlogo dobivajo digitalne rešitve, funkcionalna živila, trajnostna embalaža in učinkovitejša uporaba razpoložljivih surovin.
Za udeleženke programa EWA je sodelovanje priložnost, da svoje ideje preverijo, nadgradijo poslovne modele in pridobijo znanja za nadaljnji razvoj podjetja.
Katera izmed poslovnih idej ima največ potenciala, bo pokazal zaključni dogodek v začetku novembra, ko bodo podjetnice svoje projekte predstavile strokovni komisiji in se potegovale za finančni nagradi.
Z njo smo opravili intervju, vabljeni k branju >>
