Število registriranih blagovnih znamk v porastu!

V zadnjih letih je mogoče opaziti trend povečevanja prijav in registracij znamk, modelov in patentov.

Številke rastejo predvsem na področju zaščite intelektualne lastnine na mednarodnem področju – mednarodnih prijav in registracij, vloženih pri pristojnih uradih, je namreč ogromno. Zagotovo gre za pozitiven trend, saj zaščita pravic intelektualne lastnine imetniku prinaša mnoge prednosti.

Znamke

Pri prijavah in registracijah znamk URSIL ugotavlja ohranjanje trenda, številke so v zadnjih treh letih precej stalne. V letu 2016 je bilo v Sloveniji vloženih 1.559 prijav za znamke, od tega je bilo uspešno registriranih 1.150 znamk. V letu 2017 je bilo nato vloženih 1.504 prijav, od katerih je postopek uspešno prestalo 1.274 znamk. V preteklem letu pa je bilo vloženih 1.456 prijav za registracijo in je bilo od tega uspešno registriranih 1.254 znamk. Skoraj polovica vlog, vloženih v lanskem letu, je bilo vloženih elektronsko. Urad je lani beležil tudi veliko vlog za vpise sprememb v registre pravic intelektualne lastnine, natančneje 1.928 vlog.

Pri Evropskem uradu za intelektualno lastnino (EUIPO) je bilo v letu 2016 vloženih 135.259 prijav za znamko EU, od tega je bilo uspešno registriranih 125.991 znamk. V letu za tem je bilo vloženih 146.409 prijav in bilo na koncu registriranih 128.376 znamk. Lansko leto pa je urad beležil rekordnih 152.488 prijav, od katerih je bilo uspešno registriranih 129.977 znamk.

Na mednarodnem področju je bilo v okviru madridskega sistema pri WIPO v lanskem letu vloženih 61.200 prijav, kar predstavlja 6,4% porast glede na leto 2017. Od tega največji delež takšnih prijav predstavljajo ameriški prijavitelji (8.825 prijav), sledijo jim nemški prijavitelji (7.495 prijav) in kitajski prijavitelji (6.900 prijav). Med podjetja z največ vloženimi prijavami se umeščajo švicarski Novartis s 174 prijavami, sledijo pa jim francoski L’Oréal s 169 prijavami, nemški Daimler s 129 in Apple s 87 prijavami.

Patenti

V Sloveniji je število nacionalnih prijav patentov vse do leta 2018 počasi naraščalo. URSIL je v letu 2016 zabeležil vloženih 315 prijav za patente, od tega je bilo uspešno podeljenih 266 patentov. V letu 2017 je bilo prijav 314, od tega je bilo podeljenih 208 patentov. V lanskem letu pa je številka prijav precej upadla, beležili so zgolj 274 prijav, od tega je bilo podeljenih 232 patentov. Število vloženih nacionalnih patentov je lansko leto sicer upadlo, navkljub vsemu, pa je bilo na koncu podeljenih več patentov, kot prejšnji dve leti. URSIL kot razlog, zaradi katerega bi lahko prišlo do upada prijav, navaja tudi tuje prevzeme slovenskih firm, ki nato prijave raje vlagajo v tujini.

Po mnenju URSIL bi slovenski izumitelji svoje izume in patente lahko uspešneje tržili, saj se po številu vloženih prijav na milijon prebivalcev Slovenija med 38 državami članicami EPO umeščano v zgornjo sredino.

Na evropski ravni medtem število vpisov evropskih patentov v register že več let narašča. V lanskem letu se je število vloženih zahtev za vpis evropskega patenta v register povečalo za 5%, v primerjavi z letom 2015, pa gre za 40% porast.

Za mednarodne prijave v skladu s Pogodbo o sodelovanju na področju patentov PTC je bilo preteklo leto prelomno, saj je bil presežen prag rekordnega četrt milijona mednarodnih prijav. To predstavlja kar 3,9% povečanje glede na leto 2017. Na področju mednarodne zaščite patentov se trenutno največ mednarodnih prijav vloži s strani azijskih prijaviteljev (50,5%), na drugem mestu pa so evropski prijavitelji, ki so lani vložili 24,5% vseh mednarodnih prijav.

Od držav je največ prijav za mednarodno zaščito vložila ZDA (56.142 prijav), takoj za njo pa Kitajska (53.345 prijav), ki bo po napovedih v naslednjih letih prevzela vodstvo.

Kitajski Huawei je lani vložil kar 5.405 prijav za mednarodne patente in se s tem zavihtel na vrh med podjetji. Sledili so mu japonski Mitsubishi (2.812 prijav), ameriški Intel (2.449 prijav) in ameriški Qualcomm (2.404 prijav).

Modeli

URSIL v poročilu ugotavlja, da se je število vloženih nacionalnih prijav za registracijo modelov v lanskem letu bistveno zmanjšalo. Zmanjšalo pa se je tudi število zahtev za varstvo modelov na mednarodni ravni (po Haaškem sporazumu). Kot enega izmed možnih razlogov za upad navajajo popularnost registriranega modela Skupnosti (na ravni EU), pa tudi dejstvo, da je neregistriran model lahko predmet avtorskopravnega varstva.

V letu 2016 je bilo pri slovenskem uradu vloženih 80 prijav za registracijo modelov, od tega je bilo registriranih 53 modelov. V letu 2017 je bilo vloženih 66 prijav, od katerih je bilo registriranih 58 modelov. V letu 2018 pa je bilo vloženih zgolj 36 prijav in je bilo od tega uspešno registriranih 30 modelov.

Na območju EU je bilo leta 2016 registriranih 86.444 modelov, leta 2017 beležijo 95.785 registriranih modelov, leta 2018 pa 93.272 modelov.

Število prijav vloženih preko haaškega sistema (mednarodni modeli) je glede na leto 2017 zraslo za 3,7%, medtem ko je število registracij upadlo za 0,7%. Skupno število prijav za modele na mednarodni ravni je znašalo 5.404, vsebovale pa so 19.296 modelov. Največji uporabniki haaškega sistema sicer ostajajo nemški prijavitelji (v njihovih prijavah je bilo vsebovanih 3.964 modelov), sledijo pa jim švicarski prijavitelji (2.510 modelov). Največjo rast je bilo opaziti pri Nizozemski, kjer se je število mednarodnih prijav za modele povečalo za 71,3%, medtem ko je največji upad mednarodnih prijav opaziti pri ZDA (22,2% manj prijav).

VIRI: Poročilo URSIL, Poročilo WIPO