Najpogostejše napake startupov
Se kdaj vprašate, koliko ljudi bi dejansko delalo, če denarja ne bi potrebovali? Pritrdilno je odgovorilo kar 87 odstotkov anketirancev v Deloittovi raziskavi Prvi koraki na trgu delovne sile, v katero je bilo vključenih skoraj 2.500 najboljših in najobetavnejših študentov in mladih diplomantov s priznanih srednjeevopskih univerz.
Tri četrtine teh je svojo sposobnost ocenilo z dobro ali zelo dobro, kar kaže na izjemno samozavest. »Zaupanje vase se kaže tudi na drugih področjih, saj mnogi verjamejo, da lahko s trdim delom prekosijo druge. Več kot tretjina anketiranih je odgovorila, da jih prijatelji ali sodelavci dojemajo kot vodje,« pravi Gavin Flook, vodja področja razvoja talentiranih kadrov za Deloitte Srednja Evropa.
Deloittova raziskava Prvi koraki na trgu delovne sile je potekala v osmih državah: Hrvaški, Albaniji, Češki, na Madžarskem, v Litvi, na Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji.
Čeprav samozavesti ne primanjkuje, pa pri Delloitu opažajo, da si kar precej anketirancev ne namerava prizadevati za napredovanje v poslovne ali vodilne kroge. Skoraj polovica si jih želi postati (le) strokovnjak na svojem področju.
Želja po vodilnih kadrih
»Vprašanje vodilnih kadrov je nedvomno eden poglavitnih izzivov današnjega poslovodskega okolja, zato je po eni strani navdušujoče, da tako veliko mladih verjame, da imajo potencial vodje,« visok odstotek tistih, ki se vidijo kot bodoči vodje, komentira Flook. Priložnosti za razvoj vodilnega kadra je ogromno v takšnem okolju, dodaja, »čeprav je število mest na vrhu že a priori omejeno«.
Vsak tretji meni, da se življenje vrti okoli dela
Družinsko življenje in zdravje anketiranci postavljajo visoko pred profesionalno kariero, ki sicer prekaša tudi nekatere druge dejavnike, kot so na primer prijateljstvo, izobrazbo in pošteno življenje. Le vsak tretji od desetih anketirancev meni, da se življenje vrti okoli dela.
Najverjetneje bodo razočarani nad ponujeno plačo
Anketiranci imajo zdrav odnos do nagrad, ki jih pričakujejo v zameno za trud, najpomembnejši dejavnik pri iskanju primerne zaposlitve pa predstavlja možnost pridobivanja in razvoja novih spretnosti. In kje je plača? Na precej oddaljenem mestu, pravijo pri Deloittu, skupaj v družbi z dobrim delovnim vzdušjem, odnosi in uravnoteženostjo delovnega in zasebnega življenja.
Pri Deloittu so opazili tudi, da so bila v vseh državah, kjer je potekala anketa, pričakovanja glede plače visoka, pogosto precej višja glede na dejansko povprečno plačo. Flook dodaja, da bodo nekateri anketiranci najverjetneje razočarani nad ponujeno plačo, s katero se bodo morali prej ali slej sprijazniti. »Čeprav ne dvomim, da bo večina od teh uspešnih mladih ljudi sčasoma zaslužila bistveno več, se bodo morali najbrž v začetni fazi svoje kariere sprijazniti z manj.«
Do ustrezne zaposlitve v treh mesecih
Kot eno od morebitnih težav anketiranci navajajo pripravljenost na vstop na delovni trg po končani fakulteti. Samo 16 odstotkov meni, da so jih na fakulteti dobro pripravili na delovne naloge oziroma na proces iskanja zaposlitve, je pa tri četrtine anketirancev prepričanih, da bodo do ustrezne zaposlitve prišli v treh mesecih. V veliki večini so prepričani, da so za osvojitev privlačnega delovnega mesta najpomembnejši lasten trud, izkušnje in sposobnosti.
Kakšne osebnosti imajo bodoči sodelavci?
Anketirance bi lahko razdelili na štiri z delom povezane tipe osebnosti: ambiciozni in samozavesti ´zagrizenci´, predani in resni ´prizadevneži´, uravnoteženi in zreli ´vseznalci´ in najmanj delovno motivirani ´opazovalci´. »Prepričan sem, da je mogoče te tipe osebnosti zaznati na marsikaterem delovnem mestu,« meni Flook. V ta namen so pri Deloittu objavili vprašalnik, s pomočjo katerega lahko mladi na hiter in enostaven način ugotovijo, v katero katerogijo spadajo.
