Sredstva na platformi Chariyo trenutno zbirajo tri slovenske dobrodelne organizacije, in sicer Ustanova za pediatrično kliniko, ki zbira sredstva za tehtnico za novorojenčke, Zavod Mačja hiša za boljše življenje prostoživečih muc, društvo Vesele nogice pa zbira denar za knjižnico orodij za nadomestno komunikacijo za otroke s hudimi govorno-jezikovnimi motnjami.(Vir slike: Chariyo).
Darovanje na platformi Chariyo je povsem brezplačno, in sicer prek ogleda oglasa enega od sodelujočih podjetij. Ta nato v zameno daruje za dobrodelni projekt po izbiri uporabnika. »Sredstva prispevajo podjetja, ki so naklonjena družbenokoristnim projektom in del oglaševalskih sredstev namenijo za dobrodelnost. Oglaševalski denar na nek način spreminjamo v dobrodelnega,« pojasnjuje David Černuta, 26-letni ustanovitelj startupa. »Mnogi še vedno mislijo, da klik ali pa všeček na Facebooku kaj spremeni, kar žal ni res.
Na Chariyu pa 60 sekund pozornosti dejansko pomeni en evro za nekaj dobrega,« poudarja podjetnik, ki je skupaj s preostalimi petimi člani ekipe Chariyo prepričan, da smo lahko dobrodelni tudi v digitalni dobi.
Komu lahko pomagate do boljših korakov?
Sredstva trenutno zbirajo tri slovenske dobrodelne organizacije, in sicer Ustanova za pediatrično kliniko, ki zbira sredstva za tehtnico za novorojenčke, Zavod Mačja hiša za boljše življenje prostoživečih muc, društvo Vesele nogice pa zbira denar za knjižnico orodij za nadomestno komunikacijo za otroke s hudimi govorno-jezikovnimi motnjami.
Platforma, ki jo je Černuta razvil s prijateljem iz Nizozemske, bo v kratkem objavila še projekte Gasilske zveze Slovenije, Slovenskega karitasa, Zveze Sonček in Rdečih noskov – klovni zdravniki. Preden je platforma zaživela smo se pogovarjali z Davidom Černuto. Vse potrebne informacije o Chariyu smo zbrali v članku Česar Kickstarter ne zmore, zmore slovenski Chariyo.
Podjetja, ki prepoznajo družbenokoristne projekte
Platformi pa so se pridružila tudi prva partnerska podjetja, ta namreč prispevajo sredstva za projekte: Remington, Fanta in Sanolabor. Direktor slednjega, Marko Bokal, meni, da lahko prek nje omogočijo posamezniku doživeti občutek zadovoljstva, »ko lahko nekomu, ki je pomoči potreben, nameni konkreten prispevek v denarju«. V prihodnje pričakujejo še več podjetij, ki bodo prepoznala prednosti takšnega načina dobrodelnosti.
Chariyo je že četrta platforma, ki je zaživela v Sloveniji v zadnjih mesecih. Nedavno je zaživela platforma StoryLink, na kateri lahko donatorji iz celega sveta prispevajo za nakup točno tistih dobrin, ki jih družina potrebuje. Sredi marca je z nekaj meseci zamude zaživela še platforma za množično investiranje, ki sliši na ime Conda (kako bo delovala platforma preberite v članku Novembra v Slovenijo prihaja platforma za množično investiranje), nekaj dni pozneje pa še prva slovenska platforma za množično financiranje Adrifund. Na njej lahko najdemo tudi projekt Coolio!, zgodbo katerega smo predstavili v članku Z vožnjo po opravkih do zaslužka. Ideja za platformo, ki je na las podobna Kickstarterju, je nastala pred dvema letoma. Več pa v članku Slovenska platforma za množično financiranje nastala iz diplomske naloge.
