Slovenska ekipa DORA je na tekmovanju Imagine Cup zasedla zavidljivo 2. mesto v priznani kategoriji Inovacije.
Sistem DORA (Doctors Operational Research Assistant), ki jo sestavljajo člani mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Kristjan Košič, Boštjan Arzenšek, Andraž Leitgeb, Zedin Salkanović in Matej Vogrinčič iz UKC Maribor, omogoča prikaz informacij o pacientu pred in med operacijskimi posegi, kar vodi do optimizacije čakalnih vrst na same operacije. Ekipa je torej našla rešitev za zdravstveni sistem z razvojem interaktivnega zdravnikovega asistenta in z edinstvenostjo zasnove pritegnila nemajhno stopnjo zanimanja potencialnih investitorjev.
Imagine Cup predstavlja mednarodno študentsko tekmovanje, izvedeno pod okriljem korporacije Microsoft, in sicer na področjih inovativnosti, tehnoloških rešitev in razvoja. Zgodba omenjenega tekmovanja se je začela že leta 2003, letos pa je ob ekipi DORA odlične kritike požela tudi ekipa Beezinga, s fokusom na analizo in zgodnje obveščanje o dogajanju v čebelnjakih. Če pogledamo na tekmovanje še skozi prizmo statistike: na Imagine Cupu 2013 je sodelovalo kar 87 študentskih ekip iz vsega skupaj 71 držav.
Organizator tekmovanja Imagine Cup iz Tovarne podjemov in Microsoft Innovation Centra, Urban Lapajne, pri tem poudarja: “Ekipa DORE je dosegla najboljšo slovensko uvrstitev, odkar Microsoft organizira to prestižno svetovno tekmovanje. Ekipa se je tako po inovativnosti rešitve, izvedbi in predstavitvi enakovredno kosala z vso svetovno elito. Kot predstavnik organizatorjev tekmovanja sem z veseljem spremljal njihov suveren nastop ter navdušenje sodnikov, novinarjev in potencialnih poslovnih partnerjev. Sedaj se pravo delo šele prične, saj nameravamo njihovo zgodbo v okviru lastnega podjetja nadaljevati v Tovarni podjemov.”
V času, ko tudi celoten zdravstveni sistem občuti pritisk recesije, je tako dobra uvrstitev ekipe DORA izjemno razveseljiva novica, saj naj bi njena rešitev pri večjih operativnih posegih pomenila kar 1,2 milijona evrov prihranka na letni ravni. Pogovarjali smo se z vodjo te uspešne ekipe, Boštjanom Arzenškom, o čemer si lahko več preberete v sledečem intervjuju.
| Spletna stran | www.adora-project.info |
| Dejavnost | Interaktiven zdravnikov asistent |
| Logotip |  |
Vaša ideja vsebuje visoko stopnjo edinstvenosti. Na kakšen način ste jo razvili oz. do nje pravzaprav prišli?
Ideja je prišla s strani UKC Maribor, kjer so želeli optimizirati operativne posege in povečati učinkovitost. Povabili so nas na ogled kirurškega posega, kjer smo ugotovili, da kirurg porabi precej časa za pregledovanje pacientovih podatkov in ponovno dezinfekcijo. Pri tem procesu se poleg časa porabi ogromno medicinskih pripomočkov in vode, povečuje se tudi čas anestezije pacienta. Tako smo prišli na idejo, da bi lahko v kombinaciji s Kinect senzorji omogočili brezkontaktno upravljanje pacientovih podatkov znotraj sterilnega območja. To pomeni, da kirurg ostane pri samem pacientu znotraj sterilnega območja in s kretnjami rok in z glasovnimi ukazi pregleduje pacientove podatke. Z uporabo naše rešitve se zmanjšuje čas trajanja operacije, čas pacienta v anesteziji, ob tem se porabi manj medicinskega materiala in vode.
Koliko časa ocenjujete, da je preteklo od samih zametkov tako nevsakdanje ideje do njene uspešne realizacije?
Na projektu delamo zelo aktivno zadnje leto. Čaka nas še veliko dela, saj je po vrnitvi iz Rusije prva prioriteta vpeljava naše rešitve DORA v operacijske sobe mariborskega UKC-ja. Težko bi realno ocenili vložen trud in čas, je pa bilo veliko neprespanih noči, načrtovanja in kodiranja.
Začetke vsake podjetniške poti običajno spremlja mnogo izzivov. Kako ste kot ekipa reševali začetne tehnične in finančne težave?
Vse težave in izzive pri projektu smo reševali postopoma in skupaj, saj je reševanje težav kot posameznik pri tovrstnem projektu praktično nemogoče. Potrebna je prisotnost cele ekipe, saj pri tem dobimo vsaj 5 različnih možnih rešitev za nastalo težavo. Ponavadi je rešitev kombinacija predlogov in mnenj članov ekipe.
Kar se tiče finančnih težav, smo s svojim delom in z opremo prispevali k projektu. Pri nabavi opreme smo težave rešili z izposojo opreme, podjetje Lancom d.o.o. nam je posodilo tablico Samsung in Kinect senzor, podjetje Microsoft pa XBOX konzolo. Izposojena oprema nam je omogočila hitrejši razvoj, saj bi v nasprotnem primeru morali čakati na izvedbo naročila, kar bi nam vzelo mesec dni dragocenega časa. V veliko pomoč nam je bil tudi Inštitut za Informatiko s Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko v Mariboru (FERI-MB), kjer smo koristili laboratorij in tako imeli na voljo prostor za skupinsko delo. Prav tako so nam pomagali pri različnih vprašanjih vsebinskega in tehničnega tipa.
Pri promociji smo sodelovali z odličnimi študenti, ki so tudi aktivni v okviru RAZ:UM produkcije. Z njimi smo posneli odličen promocijski video (http://www.adora-project.info/watch-video.html).
Mislim, da je pomembno, da svojo idejo predstaviš čim več ljudem ter tako dobiš nazaj zelo koristne informacije in napotke. Sodelovalo je še kup družinskih članov in prijateljev, ki so vsak s svojimi napotki, z idejami in motivacijo v dolgih nočeh prispevali svoj kamenček v mozaiku ustvarjanja.
Kot je nedavno pojasnil vaš mentor, Kristjan Košič, asistent na FERI, vaša rešitev pri večjih operativnih posegih pomeni kar 1,2 milijona evrov prihranka na letni ravni. To je v času, ko tudi celoten zdravstveni sistem občuti pritisk recesije, izjemno pozitivna in kar malo neverjetna novica. Kako daleč ste že v dogovarjanju za aplikacijo vaše rešitve v realne zdravstvene razmere?
Trenutno pripravljamo vse potrebno za implementacijo naše rešitve v operacijske sobe mariborskega UKC-ja. Potrebno je opraviti integracijo z obstoječimi bolnišničnimi informacijskimi sistemi. Ostalo je pripravljeno, DORA je že precej delujoč prototip.
Privarčevan znesek je apliciran na primer uporabe v mariborskem UKC-ju. Seveda je ta znesek še variabilen, saj si sedaj lahko kirurg ogleda več slikovnega gradiva, tako da bodo točni podatki sledili po prvih opravljenih operacijskih posegih.
Ne pozabite na ostale MP intervjuje!
Kaj menite o stopnji potenciala komercializacije rešitve na globalnem zdravstvenem trgu? Kakšna so trenutna zanimanja investitorjev, gledano na globalni ravni?
Potencial je velik, ker z uporabo naše rešitve zmanjšujemo stroške v bolnišnicah, prav tako pa večamo kakovost posegov, saj si zdravnik sedaj lahko ogleda več slik in ima sam nadzor nad slikovnim gradivom. To pa pri kompleksnih operacijskih posegih pomeni večjo kakovost, manj stresa za zdravnika ter s tem manjša možnost za napake.
Prav tako so potrebne strojne komponente relativno ugodne in jih ni potrebno spreminjati. Na globalni ravni iščemo predvsem strateške partnerje in investitorje, ki bi s pomočjo svojih ustaljenih prodajnih poti tržili našo rešitev kot del njihove ponudbe ali kot samostojen produkt ter nam z začetnim kapitalom pomagali dokončati in vpeljati produkt ter globalno prodreti na trg.
Ključna vizija, ki vas spremlja in vodi na vaši začrtani podjetniški poti?
Z vztrajnostjo in s trdim delom je možno doseči vse. Vsak problem obravnavamo kot izziv in ga tako še z večjim veseljem osvojimo. Seveda pa je za takšen uspeh nujno imeti zelo jasen cilj in začrtano pot, da lahko v tako kratkem času implementiraš rešitev takšne širine. Ob vsem tem pa se je potrebno še zabavati in predvsem uživati v tem, kar delamo.
