MP intervju: Katarina Tomšič – Tody’s BabyBook

Veliki večini ljudi je področje posvojitev v Sloveniji precej neznano. Kako je vaša osebna izkušnja na tem področju vplivala na vaš vstop v podjetništvo?

Osebno verjamem v to, da imamo vsi določene izkušnje iz nekih razlogov in, da pravzaprav slabih izkušenj v življenju ni, saj lahko prav iz vsake narediš nekaj dobrega. Le prepoznati jo moraš.

Sama posvojitve nikoli nisem smatrala kot neko oviro, ampak kot del svojega življenja. Določenih stvari v življenju enostavno ne moreš spremeniti in jih moraš sprejeti take, kot so. In šele takrat, ko jih sprejmeš, lahko nekaj dobrega narediš zase in morda tudi za druge.

Jaz nisem imela ravno najboljše zgodbe s posvojitvijo, pa vendar mislim, da je ravno to glavni ključ do vseh mojih uspehov na tem področju. V svojih izkušnjah sem namreč prepoznala priložnost, da se marsičesa naučim in naredim tudi kaj, kar bi morda razveselilo druge. Meni pa je ravno to dalo priložnost, da lahko delam nekaj, kar me resnično veseli.

Ponavadi vsi vidimo le uspehe kakšnega posameznika, nikoli pa ne pomislimo, kakšno pot je le-ta prehodil, da je prišel do teh uspehov. In marsikateri uspeh je zgrajen ravno na pestrih življenjskih izkušnjah.

Glede tega imamo v življenju vedno izbiro. Lahko objokujemo določene situacije v življenju, ki jih tako ali drugače ne moremo spremeniti. Lahko pa se iz tega kaj naučimo in naredimo nekaj, kar nas bo osrečilo, s tem pa morda še kaj, kar bo osrečilo tudi druge.

Že v mladih letih ste se odločili za vstop v poslovne vode: pri 21 letih ste ustanovili društvo za pomoč posvojencem, pred dobrim letom dni pa ste postali samostojna podjetnica, odprli ste namreč pisarno za pomoč pri urejanju mednarodne dokumentacije pri posvojitvah. 

Ustanovitev društva je bil zame zelo velik korak. Ustanovila sem ga pravzaprav zaradi tega, ker se je name začelo obračati čedalje več odraslih posvojencev. In tako sem prišla na idejo, da bi za nas naredila društvo, da bi se srečevali. Glavni namen društva je namreč ravno druženje in izmenjava osebnih izkušenj.

Kasneje sem v okviru društva izvedla kar nekaj dobrodelnih akcij, katerih namen je bil zbiranje igrač in oblek za sirotišnice bivše Jugoslavije, kar je bilo zelo lepo sprejeto.

Že pred ustanovitvijo društva sem sodelovala v kar nekaj oddajah na temo posvojitev, po ustanovitvi pa sem bila na tem področju še bolj aktivna. Saj je ena izmed primarnih dejavnosti društva tudi osveščanje javnosti o posvojitvi.

Ker sem se pri delu v društvu srečevala ne le z odraslimi posvojenci, temveč tudi s starši, ki so posvojili ali pa bili v postopku za posvojitev, sem prišla do zaključka, da bi morda naredila pisarno, ki bi centralizirala birokratske storitve na tem področju.

Pisarno sem otvorila kot »popoldanski s.p.«, saj sem bila tedaj še študentka, in ga obdržala tudi s pričetkom svoje zaposlitve. Nisem sicer načrtovala s.p. kot moj edini vir zaslužka, saj je dejavnost precej ozko usmerjena, posvojitev v Sloveniji pa relativno malo.

Pisarno sem zaprla marca 2014.

Lahko bi rekli, da ste na področju posvojitev v Sloveniji orali ledino. S kakšnimi težavami ste se soočali pri začetku poslovanja? Kako ste financirali svoje začetke?

Glede na to, da je šlo za popoldanski s.p., ki je bila moja dodatna dejavnost, moram priznati, da je bil začetek relativno lahkoten oz. sem ga sama jemala na tak način.

Temu je vsekakor pripomogla pomoč gospe, ki mi je dala v najem pisarno, kjer sem opravljala tako dejavnost društva kot tudi s.p.. Stroška najemnine skorajda ni bilo, kar pa je bila zame največja pomoč v tistem trenutku.

Prvič sem se s finančnim problemom soočila, ko sem lansirala svoj avtorski projekt – izdaja spominske knjige za posvojene otroke Naših prvih 1095 korakov, saj sem bila za izvedbo projekta sama porok.

Mi pa vsekakor ni žal, da sem se tega lotila, saj mislim, da je bilo ravno to ključnega pomena tudi pri razvoju aplikacije.

Na kratko nam predstavite Tody’s BabyBook. Komu sta aplikaciji namenjeni? 

Gre za dve aplikaciji, združeni v projekt Tody’s Baby Book.

Aplikacija Tody’s Adoption Baby Book je pravzaprav interaktivna oblika moje knjige Naših prvih 1095 korakov v obliki aplikacije za tablične računalnike in pametne telefone in je namenjena vsem staršem, ki so posvojili. Strokovnjaki s področja posvojitev in starši, ki so posvojili, so jo okarakterizirali tudi kot odličen pripomoček, kako povedati otroku, da je posvojen. Sicer pa jo lahko uporabljajo tudi otroci in se tako s starši lahkotno pogovarjajo o sami posvojitvi.

Druga aplikacija, Tody’s Baby Book, ki pa še ni objavljena, pa je interaktivna knjiga oz. aplikacija ob rojstvu otroka. Za izdajo te aplikacije je v največji meri zaslužna moja krščenka Tia in sem jo tudi njej posvetila. Ob izdaji moje knjige Naših prvih 1095 korakov je bila namreč njena mamica, moja dobra prijateljica, tako navdušena nad knjigo in me vprašala, zakaj nisem naredila še iste ob rojstvu. In tako je nastala interaktivna knjiga ob rojstvu.

Tody’s Baby Book (Vir slike: tody-babybook.com)

Kako so ljudje sprejeli vašo ponudbo? Je na tržišču dovolj zanimanja za vaše storitve?

Ljudje so različno sprejeli ponudbo. Treba je vedeti, da gre vseeno za občutljivo področje. In pa predvsem sem se morala zavedati realnosti glede števila posvojitev.

Spominsko knjigo za posvojene otroke Naših prvih 1095 korakov pa so prav vsi sprejeli z navdušenjem. In odziv je bil nad vsemi mojimi pričakovanji. Podoben odziv sem doživela tudi z izdajo aplikacije, katere ciljni trg je predvsem tujina.

Kakšna je konkurenca na področju, na katerem poslujete?

Konkurence na mojem področju pravzaprav ni. Sama sem sicer začela s kar nekaj avtorskimi projekti in jih izpeljala.

Aplikacija ob posvojitvi – interaktivna spominska knjiga za posvojene otroke – je prva aplikacija s to tematiko na svetu.

Aplikacija ob rojstvu pa ima nekaj konkurence, vendar so vse sorodne aplikacije – Baby booki – narejeni predvsem tehnično (dodaj event, sliko…). Temelj moje aplikacije pa je predvsem vsebina.

Vaša poslovna ideja je zaživela, kaj pa je tisto, kar vam trenutno jemlje največ energije kot podjetnici?

Trenutno največ dela posvetim marketingu v tujini v zvezi z aplikacijo za posvojene otroke, ki je glede na temo tudi precej specifičen in zahteva kar precej dela.

Kje vidite še dodatne priložnosti za širitev svoje dejavnosti?

Aplikacija bo verjetno v kratkem dobila tudi sorodno aplikacijo za posvojene otroke, ki živijo v t.i. mavričnih družinah ter aplikacijo ob rejništvu.

V kolikor pa ideja uspe, tako kot sem si jo zastavila, pa je sigurno eden izmed mojih naslednjih projektov tudi izdaja moje knjige Naših prvih 1095 korakov v angleščini.

Ali poleg vas še kdo sestavlja podjetniško ekipo? Na kratko nam predstavite sebe in preostale člane.

Za samo produkcijo aplikacije sodelujem s podjetjem MM studio d.o.o., ki ima svojo podružnico tudi v Londonu. In lahko rečem, da je to kar naša podjetniška ekipa:

• Miha Jeraj – direktor podjetja MM studio d.o.o., je bil tudi producent aplikacije (na sliki s Katarino Tomšič)
• Anze Nussdorfer – je aplikacijo programiral.
• Petra Vidonja in Tina Semič pa sta aplikacijo grafično dodelali.

Za aplikacijo je bilo uporabljenih veliko grafik iz knjige, narejenih po mojem naročilu, ki pa sta ga posebej za mojo knjigo oblikovali Gina Alonso in Andrejka Čufer, saj je bil moj cilj predvsem ta, da je aplikacija čim bolj podobna sami knjigi Naših prvih 1095 korakov.

Sama sem si srčno želela študirati socialno delo, a sem študij nadaljevala na Ekonomski fakulteti, ki ga na žalost nisem zaključila. Takoj po srednji šoli sem namreč že začela delati in delala kar nekaj let na Adrii Airways tudi kot stevardesa, kar mi je bilo v izjemno veselje in na kar sem še danes ponosna.

V aprilu 2012 sem otvorila pisarno za pomoč pri urejanju pri mednarodnih posvojitvah, maja pa pričela pisati tudi prvi blog na temo posvojitev: http://katarinatomsic.blogspot.com/

Tudi sicer zelo rada pišem in tako sem napisala tudi pravljico z naslovom Deklica, ki jo je prineslo letalo, katere namen je prikazati, kako na pozitiven način povedati otroku, da je posvojen. Pravljico je objavila tudi prof. Dr. Darja Zaviršek kot primer dobre prakse v svoji knjigi Notranje in meddržavne posvojitve: Od osebnih izkušenj do dobre prakse.

Kar precejšen del svojega časa pa sem posvetila izdaji prve spominske knjige za posvojene otroke Naših prvih 1095 korakov, ki je bila izdana in predstavljena junija 2012. Svoje ustvarjanje pa nadaljevala v smeri interaktivnega razvoja omenjene knjige.

In še za konec – imate kakšen nasvet za vse tiste, ki se želijo podati v samostojno podjetniško pot, pa jim primanjkuje poguma?

Pravzaprav bi jim posredovala kar moj najljubši citat Steva Jobsa: »The ones who are crazy enough to think they can change the world are the ones who do.«

Sicer pa je tako: Če ne tvegaš ne moreš ničesar doseči. In tudi, ko se morda spotakneš, ne smeš odnehati, ampak nadaljevati dalje. Sama mislim, da če dovolj trdno verjameš v to, kar delaš, je tvoj uspeh zagotovljen, le odnehati ne smeš.

Več si preberite na spletni strani Tody’s Baby Book >>