Registriral bi blagovno znamko. Kaj potrebujem in koliko stane?

Avtor Maruša Žibert — 29.09.2016
Komentiraj!
Podjetnik, ki na trg vstopi z novim izdelkom ali storitvijo, se na neki točki vpraša po smiselnosti registracije svoje blagovne znamke. Vprašanja, ki si jih ob tem zastavlja, vse od tega, kaj potrebuje in koliko stane, razkrivamo v nadaljevanju.
Registriral bi blagovno znamko. Kaj potrebujem in koliko stane?

Kako se lotiti registracije blagovne znamke in koliko časa vam bo vzela, razkrivamo v prispevku (Vir slike: Pic Jumbo).

Za začetek pojasnimo, kdo lahko registrira blagovno znamko. »Prijavo za registracijo znamke lahko odda kdorkoli, tu ne obstajajo omejitve. Je pa pri tem nujno poznavanje prava intelektualne lastnine, zato je smiselno razmisliti o uporabi svetovalnih storitev s strani strokovnjakov, ki obvladajo to področje,« pravi Nejc Setnikar, ki v Zavodu mladi podjetnik strokovno svetuje na področju zaščite blagovnih znamk.

Škoda, ki nastane zaradi nepravilne priprave registracijske dokumentacije

Nepravilna priprava registracijske dokumentacije lahko namreč prinese zavrženo ali zavrnjeno prijavo, o njej odloča slovenski Urad za intelektualno vsebino oziroma v primeru evropske ter mednarodne evropski urad EUIPO in svetovni urad WIPO. Lahko pa se s takšno dokumentacijo formalno uspešno registrira znamko, a, poudarja Setnikar, imetniku takšne znamke registracija ne daje takšnega obsega zaščite, kot si ga je želel. »Neuspešna registracija za prijavitelja pomeni nepovratno izgubo finančnega vložka v postopek registracije, podaljšanje postopka preko vlaganja dopolnitev pa izgubo podjetnikovega dragocenega časa,« opozarja.

Podjetnik lahko blagovno znamko registrira za domač ali tuj trg. »Postopek registracije slovenske znamke traja nekje od 4 do 6 mesecev, postopek registracije evropske ali pa mednarodne znamke pa lahko traja tudi dlje,« pojasnjuje.

Kako sploh začeti z registracijo blagovne znamke?

Postopek registracije blagovne znamke se začne s preverbo zasedenosti blagovne znamke in registrabilnosti. Pri tem se preverja, če enaka ali podobna registrirana blagovna znamka že obstaja, prav tako, če je znak oziroma logotip sploh možno registrirati kot znamko. Nato se izdela zahteva za registracijo. »Po vložitvi formalno popolne zahteve, Urad za intelektualno lastnino, v primeru evropske in mendarodne pa Evropski in Svetovni urad za intelektualno lastnino, objavi prijavo znamke. Takrat začne teči trimesečni rok za ugovor, v katerem lahko tretje osebe ugovarjajo registraciji znamke, če menijo, da je prijavljena znamka enaka ali preveč podobna njihovi.«

Ko se vmeša francoska policija

Ravno v fazi ugovora, ugotavlja Setnikar, najpogosteje pride do konfliktov. »Ugovor podajo imetniki prej registriranih znamk, ki ugovarjajo prijavi znamke, ker menijo, da je slednja enaka ali podobna njihovi, kar bi lahko pri potrošnikih povzročilo zmedo. Tako je nekoč prijavi evropske znamke, pri registraciji katere smo svetovali, ugovarjala francoska policija oziroma francosko ministrstvo za notranje zadeve. Trdili so, da znamka krši ime francoske policije in tako na francosko ozemlje prinaša zmedo v relevantni, torej potrošniški javnosti. Zadevo smo uspešno rešili izvensodno,« se spominja in doda, da je svetoval v več dogovorih o soobstoju znamk, ko sta bili znamki na meji podobnosti. V tem primeru »bi odločanje o obstoju takšne podobnosti, ki bi lahko predstavljala zavrnilni razlog, lahko predstavljalo dolgotrajen postopek na več instancah«.

Registracija v tujini je smiselna le takrat, ko podjetnik dejansko nastopa s svojim produktom, ki je opremljen z znamko, na tujem trgu, pravi Nejc Setnikar (Vir slike: osebni arhiv).

»Postopek se konča s pridobitvijo odločbe o registraciji in vpisu znamke v bilten oziroma bazo podatkov pri uradu,« Setnikar na kratko opiše postopek registracije znamke. Registrirana znamka velja deset let, podjetnik oziroma podjetje pa jo lahko podaljša neomejeno dolgo, vsakič za 10 let.

Pristojbina za podaljšanje znamke v Sloveniji stane 150 evrov za tri razrede in 50 evrov doplačila za vsak registrirani razred nad tremi razredi. »Podaljšanje veljavnosti evropske znamke pa stane enako kot pristojbina za njeno registracijo.«

Koliko stane registracija v Sloveniji ….

»Višina pristojbin za registracijo blagovne znamke je odvisna od števila držav, v katerih se bo znamka registrirala in obsega blaga oziroma storitev, ki bodo zaščitene pod znamko,« kar v konkretnem primeru za postopek registracije slovenske znamke, ko prijava znamke vsebuje največ tri razrede blaga oziroma storitev Nicejske klasifikacije, nanese 250 evrov. »Za vsak dodaten razred nad 3 razredi je treba doplačati znesek v višini 70 evrov.« Pri registraciji evropske znamke se znesek precej poviša: za znamko z enim razredom blaga ali storitev je treba odšteti 850 evrov, za dva razreda 900 evrov, vsak dodaten razred pa stane 150 evrov.

in koliko v tujini?

Pristojbino za mednarodno znamko ureja Madridski sporazum oziroma protokol. Osnovna pristojbino za to znamko, pojasnjuje sogovornik, stane 903 švicarskih frankov (preračunano 827 evrov). »Nato se plačujejo individualne pristojbine za posamezne države. Za registracijo na Kitajskem je treba doplačati 249 švicarskih frankov (preračunano 228 evrov), za registracijo v Združenih državah Amerike pa 301 švicarski frank (preračunano 276 evrov).«

Kdaj naj zaščitim znamko v tujini?

Kdaj pa je smiselna registracija v tujini, glede na to, da je precejšen strošek? »Smiselna je le takrat, ko podjetnik dejansko nastopa s svojim produktom, ki je opremljen z znamko, na tujem trgu. Znamko je namreč mogoče zaščititi in pravice, ki izhajajo iz te zaščite uveljaviti le teritorialno, torej na območju, kjer je znamka registrirana,« pojasnjuje Setnikar.

Zaščita po celem svetu? Ja, ampak ...

Pa jo lahko zaščitimo povsod po svetu? Sogovornik pravi, da je to možno, a to predstavlja resnično velik finančni zalogaj. »Znamke, ki tudi brez registracije veljajo povsod po svetu, so svetovno ugledne ali notorne znamke. Vsi jih poznamo, to so Apple, Nike, Mercedes Benz. Kljub temu imajo vse te znamke ustrezno urejene statuse, kar pomeni, da so se tudi njihovi imetniki odločili za registracijske postopke pri različnih organih

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice