Davčno osnovo je mogoče zniževati na različne načine. Poleg davčno priznanih odhodkov lahko podjetje uveljavlja vrsto olajšav, ki jih ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Davčno osnovo je prav tako mogoče zniževati z uveljavljanjem poslovnih izgub prejšnjih let, izplačevanjem nagrad, božičnic ipd.
Davčno priznani odhodki
Davčne osnove podjetja ne znižujejo vsi odhodki, temveč le odhodki, ki so davčno priznani. Slednje ZDDPO-2 opredeljuje kot odhodke, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Gre predvsem za odhodke, ki niso neposreden pogoj oziroma niso posledica opravljanja dejavnosti, odhodki, ki imajo značaj privatnosti in odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso.
Stroški reprezentance
Nekatere prihodke podjetje lahko pri zniževanju davčne osnove upošteva le deloma. Kot odhodki se v višini 50 odstotkov priznajo stroški reprezentance in stroški nadzornega sveta, oz. drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora. Med stroške reprezentance spadajo sredstva, ki jih podjetje nameni za pogostitev, zabavo, darila ob poslovnih stikih zavezanca s partnerji.
Obdarovanje in božičnice
V primeru, da podjetje obdaruje svoje zaposlene ali njihove družinske člane to predstavlja boniteto, ki se obravnava v skladu z Zakonom o dohodnini. V primeru, ko podjetje v decembru obdaruje otroka svojega zaposlenega, v starosti do 15 let, pri čemer vrednost darila ne presega 42 evrov, se takšno darilo ne všteva v davčno osnovo podjetja in predstavlja davčno priznan odhodek, saj gre za obdaritev izvedeno enkrat na leto. V davčno osnovo podjetja se prav tako ne vštevajo bonitete, ki jih podjetje delavcu ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 15 evrov.
Božičnica, ki jo delodajalec izplača delavcu je prav tako davčno priznani odhodek, ki znižujejo davčno osnovo, saj gre za dohodek, ki je predmet obdavčitve po Zakonu o dohodnini.
Rezervacije, oslabitev zalog, oslabitev (ne)opredmetenih osnovnih sredstev
Kot rezervacije se pripoznajo praviloma dolgoročne obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in niso odvisne od prihodnjega poslovanja. Priznani odhodki za namene rezervacij so omejeni na 50 odstotkov in sicer za dana jamstva ob prodaji, reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za pokojnine, jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. Podjetje mora višino rezervacij dobro argumentirati.
Oslabitev zalog je potrebna vedno, ko njihova knjigovodska vrednost presega tržno. Če je mogoče, naj podjetje zaloge tako prevrednoti na nižjo, tržno vrednost, s čimer se ustvari davčno priznan odhodek.
V primeru, da knjigovodska vrednost (ne)opredmetenih osnovnih sredstev presega njihovo nadomestljivo vrednost, je smiselno opraviti njihovo oslabitev.
Sponzorstvo
Mnogi donacije zamenjujejo s sponzorstvom, vendar pojma nista sopomenki. Pri sponzorstvu gre za razliko od donacij za plačilo storitev promoviranja in reklamiranja. Podjetje, ki nakaže sponzorska sredstva posamezniku ali organizaciji za to prejme račun, takšni odhodki pa se davčno priznajo, če gre za stroške, ki so potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov, so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, nimajo značaja privatnosti in so v skladu z običajno poslovno prakso. Podjetje bo torej takšne izdatke lahko uveljavljalo kot davčno priznane odhodke v primeru da dokaže, da so sredstva namenjena v sponzorske namene potrebna za pridobivanje prihodkov podjetja ter da sponzoriranje v njihovem primeru predstavlja običajno poslovno prakso.
Davčne olajšave
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ureja vrsto davčnih olajšav, ki podjetju znižajo davčno osnovo.
Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj
Če je podjetje med letom vlagalo sredstva v raziskave in razvoj, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v celotni višini zneska, ki je bil vložen v te namene. Ta znesek je sicer omejen na maksimalno višino, ki jo predstavlja davčna osnova. Kot vlaganja v raziskave in razvoj se upoštevajo:
- notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti podjetja, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki jo podjetje uporablja za dejavnost raziskav in razvoja;
- nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe (tudi povezane osebe podjetja in druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije).
Vsa takšna vlaganja pa mora podjetje dokumentirati in opredeliti že v svojem poslovnem načrtu ali pa v posebnem razvojnem programu.
Če podjetje davčne olajšave ne izkoristi v celoti, ima možnost svojo davčno osnovo na ta račun zmanjšati (za neizkoriščen del) v naslednjih petih letih, pri čemer se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščen del davčne olajšave s starejšim datumom.
V določenih primerih podjetje olajšave za razvoj in raziskave ne bo smelo uveljavljati. Gre za primere, ko so raziskave financirane iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali Evropske unije, če gre za nepovratna sredstva. Olajšave ne bo mogoče uveljavljati tudi v primeru, da podjetje že uveljavlja olajšavo za investiranje.
Olajšava za investiranje
V primerih, ko podjetje denarna sredstva namenja za nakup opreme in neopredmetenih sredstev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 odstotkov investiranega zneska.
Tudi v tem primeru najvišjo mejo znižanja davčne osnove predstavlja višina davčne osnove podjetja.
Za vlaganja v opremo pa se ne bo štel nakup:
- pohištva in pisarniške opreme, z izjemo računalniške opreme, in
- motornih vozil, razen hibridnih ali električnih osebnih avtomobilov ali avtobusov ter tovornih vozil, ki ustrezajo posebnim emisijskim zahtevam EURO VI.
Davčne osnove ne bo mogoče zniževati tudi z investiranjem v stvarne pravice na nepremičninah in v dobro ime.
Tako kot pri olajšavi za razvoj in raziskave, je tudi tukaj mogoče neizkoriščen del olajšave pokoristiti za zmanjšanje davčne osnove v naslednjih 5 letih po vlaganju, največ pa v višini davčne osnove.
Potrebno je upoštevati tudi pravilo, da mora podjetje opremo, oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristilo olajšavo, obdržati vsaj 3 leta po vlaganju. V nasprotnem primeru bo znesek izkoriščene davčne olajšave povečal davčno osnovo v letu prodaje opreme.
Olajšava za zaposlovanje
Če podjetje med letom na novo zaposluje, lahko v določenih primerih tudi to pride v poštev za zmanjšanje davčne osnove. To bo možno, ko podjetje za nedoločen čas zaposli nove delavcev, s katerimi poveča skupno število svojih zaposlenih. Olajšava pride v poštev le za nove zaposlene določenih starostnih skupin – mlajše od 26, oziroma starejše od 55 let. Da bi izpolnjeval zakonske pogoje, mora biti vsak tak delavec pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih. Zahteva se tudi, da oseba v zadnjih 24 mesecih ni bila zaposlena pri tem podjetju ali povezani osebi.
Podjetje lahko za vsakega takšnega delavca uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 odstotkov plače te osebe (maksimalno v višini davčne osnove), za prvi 2 leti njegove zaposlitve. Te olajšave pa ne bo mogoče uveljavljati, če že uveljavlja olajšavo za zaposlovanje invalidov, ki je opredeljena v nadaljevanju.
Olajšava za zaposlovanje invalidov
V primeru, ko podjetje zaposluje invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50 odstotkov plač te osebe, a največ v višini davčne osnove. V primeru da zaposluje invalida s 100 odstotno telesno okvara ali gluho osebo, se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov plač te osebe, a prav tako največ v višini davčne osnove. Invalidnost pri tem ne sme biti posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu.
Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
Zmanjševanje davčne osnove je mogoče tudi v primeru, ko podjetje sprejme v izobraževanje vajenca, dijaka ali študenta, po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. V tem primeru je davčna olajšava določena v višini plačila, vendar največ v višini 20 odstotkov povprečne mesečne plače v RS, za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v izobraževanju.
Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Podjetje, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plača delno ali v celoti v korist delavca na račun izvajalcu pokojninskega načrta. Ta načrt mora biti odobren in vpisan v register v skladu z zakonom. Zmanjšanje davčne osnove se uveljavlja za leto, v katerem je podjetje plačalo premije, maksimalno pa do zneska, ki je enak 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavca, največ do višine davčne osnove.
Olajšava za donacije
Donacije so same po sebi davčno nepriznan odhodek in posledično ne zmanjšujejo davčne osnove podjetja. Če podjetje prispeva sredstva v dobrodelne namene, pa kljub temu lahko iz tega razloga uveljavlja olajšavo. Davčna osnova se zniža v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka v davčnem letu, a največ do višine davčne osnove. Gre za sredstva, ki so lahko v denarju ali v naravi in jih podjetje nameni za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene. Takšna izplačila morajo iti rezidentom Slovenije ali članicam EU in EGP.
Podjetje lahko poleg tega uveljavlja tudi dodatno olajšavo v višini 0,2 odstotka obdavčenega prihodka v davčnem letu. To bo mogoče v primerih, ko sredstva nameni za kulturne namene ali če gre za izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene.
V primeru, da je podjetje izplačalo sredstva, ki presegajo znesek zmanjšanja davčne osnove v zgornjih dveh primerih, zaradi česar ne more uveljaviti olajšave v celoti, lahko davčno osnovo na ta račun znižuje še v naslednjih 3 letih.
Izgube
Pozitivno davčno osnovo dohodka iz dejavnosti lahko podjetje zniža tudi, če je prejšnja leta poslovalo z izgubo. Podjetje posluje z izgubo, ko izkazani prihodki ne presegajo seštevka davčno priznanih odhodkov, davčna osnova je torej negativna.
Poslovne izgube podjetja se lahko upoštevajo, oziroma prenesejo v breme pozitivnih poslovnih rezultatov podjetja v prihodnjih poslovnih obdobij. Če je podjetje več let poslovalo z izgubo, se davčno osnovo znižuje najprej z izgubami starejšega datuma. Postavljeno je tudi pravilo glede maksimalne višine – zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ v višini 50 odstotkov davčne osnove davčnega obdobja.
VIRI:
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
- Zakon o davčnem postopku
- Pokrivanje davčne izgube
