Naraščanje popularnosti poslovanja s kriptovalutami odpira tudi vedno nova pravna vprašanja. FURS zato nekatere dileme na področju davčne obravnave poslovanja s kriptovalutami uspešno odpravlja v svoji obnovljeni razlagi te tematike. V članku za lažje razumevanje predstavljamo in povzemamo dosedanje smernice na tem področju.
Ureditev po Zakonu o dohodnini
Na kontekst kriptovalut lahko Zakon o dohodnini navežemo v primerih, ko dohodek s poslovanjem s kriptovalutami pridobi fizična oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost.
-
Dohodki fizične osebe
Med obdavčljive dohodke fizične osebe spadajo vsi dohodki in izplačila, in sicer ne glede na njihovo obliko. Če zavezanec dohodek prejme v naravi, se njegova vrednost pri tem določi na podlagi primerljive tržne cene. Dohodnine z naslova prejema dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin zavezancu ni treba plačati. Enako velja tudi za kriptovalute. Dobiček, ki ga oseba pridobi s prodajo kriptovalut, ni predmet obdavčitve z dohodnino.
Dohodek, ki ga oseba doseže z rudarjenjem in ga prejme v obliki kriptovalute, po drugi strani spada med “druge dohodke” in se kot takšen tudi obdavči. Da je tak dohodek lahko obdavčen, je najprej potrebna njegova pretvorba. Pri tem se višina dohodka v evrih določi tako, da se upošteva vrednost kriptovalute v času prejema dohodka.
-
Dohodki fizične osebe, ki opravlja dejavnost
Za opravljanje dejavnosti se šteje opravljanje vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. V to kategorijo spada tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic. Za dohodek iz dejavnosti pri tem šteje vsak dohodek, ki ga oseba doseže s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Kot davčna osnova se pri tem upošteva doseženi dobiček.
Dobiček, ki ga oseba prejme iz trgovanja s kriptovalutami, ali dohodek iz rudarjenja, ki ga oseba opravlja kot dejavnost po Zakonu o dohodnini, je torej obdavčen kot dohodek iz dejavnosti.
Davčna obravnava z vidika DDV
-
Rudarjenje kriptovalut ni predmet DDV
Tehnologija blockchain temelji na porazdelitvi dela ob potrjevanju transakcij. Rudarji potrdijo nova nakazila tako, da jih skupaj z dokazom opravljenega dela vključijo v nov blok. Delo potrjevanja verige blokov je zahtevno in zahteva veliko električne energije, zato rudarji za svoje delo pričakujejo določeno nagrado. Pri transakcijah se posledično večinoma zahteva provizija za vključitev v blok, ki pripade rudarjem in predstavlja dodatno motivacijo za njihovo delo.
Predmet DDV sta med drugim dobava blaga in opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru svoje dejavnosti. Iz opisa potrjevanja transakcij pri rudarjenju bi lahko sklepali, da gre za opravljanje storitev. Vendar pa morajo biti za to, da so storitve ali transakcije predmet DDV, izpolnjeni še dodatni pogoji. Eden od pogojev je obstoj pravnega razmerja med izvajalcem in prejemnikom storitve, v okviru katerega pride do njunega vzajemnega delovanja. Pri tem plačilo ponudniku storitve predstavlja vrednost, ki jo prejemnik da v zameno za prejeto storitev. Priti pa mora tudi do potrošnje oziroma porabe storitve.
Potrjevanje transakcij, ki ga opravijo rudarji za nagrado v obliki provizije, ni predmet DDV, če je provizija dana prostovoljno s strani osebe, ki opravi transakcijo. Z vidika rudarja gre namreč za storitev, ki mu ne daje nikakršnih pravic do prejema plačila. Provizije za potrditev transakcije imajo podoben namen kot napitnina. Takšna storitev bi bila podvržena DDV v primeru, da bi šlo za storitev, ki je opravljena za plačilo. To pomeni, da bi rudar prejel obvezno provizijo ali nove kriptovalute vsakič, ko bi potrdil transakcijo.
Rudarjenje kot tako ni predmet obdavčitve z DDV, saj ne pride do položaja, v okviru katerega bi nastalo pravno razmerje med ponudnikom in prejemnikom storitve. Med njima prav tako ne pride do vzajemnega delovanja. Rudarjenje nima določenih strank, saj nove kriptovalute samodejno ustvari omrežje. Takšne storitve pa bi bile podvržene DDV, če bi rudar za vsako potrditev transakcije prejel določeno plačilo.
-
Posredovanje menjalnih platform
Menjalne platforme delujejo kot posrednik in dejansko ne opravljajo menjalne storitve, čeprav njihova infrastruktura to omogoča. Nudijo trgovanje s kriptovalutami, njihove storitve pa niso v dovoljšni meri povezane z dobavo plačilnih sredstev, da bi lahko šlo za transakcije v zvezi z valuto ali za finančno storitev.
Storitve, ki jih nudijo menjalne platforme za bitcoin in ostale virtualne valute, so povezane s posredovanjem. Omogočajo neposredno trgovanje med uporabniki kriptovalut preko virtualne “tržnice”. Uporabnikom lahko uporabo programa zaračunajo. Opravljanje takšnih storitev za plačilo je predmet obdavčitve z DDV.
-
Storitve digitalnih denarnic
Elektronske ali digitalne denarnice so programske platforme, ki uporabnikom omogočajo medsebojno pošiljanje in prejemanje digitalnih valut. Plačljive storitve, ki jih takšne denarnice nudijo, so oproščene plačila DDV. Razlog tiči v njihovi neposredni povezavi z dajanjem takšnih valut na razpolago uporabnikom ter ustvarjanjem pravic in obveznosti v povezavi s plačilnimi sredstvi.
-
Kriptožetoni in DDV
V postopku prve ponudbe novih kriptožetonov (angl. initial coin offering, ICO) zagonsko podjetje izda lastni kriptožeton in ga ponudi svojim podpornikom. Ti v zameno za pridobitev kriptožetona na elektronsko denarnico podjetja nakažejo eno od splošno sprejetih kriptovalut. Zgolj izdaja kriptožetona v trenutku, ko še ni znano, za katere produkte in storitve se bo lahko zamenjal, ne zadostuje zagotovitvi pogoja neposredne povezave med opravljeno storitvijo in prejeto protivrednostjo, zato tudi ne bo predmet obdavčitve z DDV.
Kriptožetoni pa lahko že ob nastanku posedujejo določeno funkcionalnost. To pomeni, da njihovi kupci pridobijo možnost uporabe izdelka oziroma storitve ali da imajo žetoni značaj vrednostnega papirja, ki prinaša donos. V takšnem primeru je transakcija predmet obdavčitve z DDV.
S kriptožetonom je mogoče trgovati tudi na sekundarnem trgu, omogočena je menjava v ostale kriptovalute. Pri menjavi v npr. bitcoin kriptožeton nima funkcije plačilnega sredstva, zato bi bila morebitna provizija za menjavo oproščena plačila DDV.
-
Kriptožetoni in davčno potrjevanje
Za zavezance, ki v skladu s predpisi o davku na dodano vrednost izdajajo račune in zanje prejmejo plačilo v obliki gotovine, velja obveznost davčnega potrjevanja računov. Kot plačilo z gotovino šteje vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo s transakcijskega računa kupca na račun prodajalca. V to kategorijo posledično spada tudi plačilo s kriptožetoni in kriptovalutami. Davčni zavezanec je dolžan izdati račun in ga potrditi v primerih, ko kriptožeton nastopa v funkciji plačilnega sredstva in se uporablja za plačevanje posameznih produktov in storitev.
ZDDV-1 določa obveznost izdaje računa za namene DDV za vse dobave blaga ali storitev in za prejeta predplačila. Zakon določa tudi izjeme, med katerimi je tudi opravljanje storitev finančnih transakcij.
V primeru menjave kriptožetona za drugo virtualno valuto ob zaračunani proviziji gre za opravljanje storitev finančnih transakcij, ki so oproščene plačila DDV. Račun je vseeno treba izdati in ga davčno potrditi, razen če izpolnjuje katero od zakonskih izjem.
Kriptožeton lahko nastopa v različnih funkcijah, zato se bodo od primera do primera razlikovale tudi obveznosti davčnih zavezancev in davčnega potrjevanja računov. Če bo zagonsko podjetje kriptožetone zgolj izdalo, pri tem pa še ni znano, za katere produkte in storitve jih bo mogoče zamenjati (ne nastopajo v funkciji plačilnega sredstva), ne bo nastala obveznost izdaje računa in njegovega potrjevanja.
Vir: FURS
