Franšiza – franšizing

Med najbolj znane franšize spadajo McDonalds, Subway, Intercontinental Hotels, UPS in drugi, tip poslovanja pa ni strogo zaprt, ampak ga je možno uporabiti v različnih panogah.

Pri pogodbi o franšizi gre za to, da ena stranka drugi proti plačilu odstopi pravico do uporabe franšiznega paketa, ki vsebuje blagovne in storitvene znamke, poslovno formulo, zunanji videz in druge pravice. V bistvu gre za širjenje znamke z drugim podjetjem, pri tem pa se zagotavlja enotna visoka kakovost, poslovna politika, ugled in način prodaje.

Pogodba o franšizi je inominatna pogodba, to pomeni, da pri nas, sicer pa tudi v mnogih drugih evropskih državah, ni zakonsko urejena. Razlog je sama narava pogodbe, saj se lahko pojavi v različnih oblikah in različnih kontekstih, zato je zelo fleksibilna in se hitro spreminja. To pa ne pomeni, da je poslovanje na temelju franšizne pogodbe nenadzorovano. V Evropskem prostoru namreč delujeta Evropska franšizna zveza (EFF) in Mednarodno združenje za franšizing, ki ustvarjata standarde na tem pravnem področju.

Za začetek je potrebno razlikovati med podobnimi pojmi; franšizing pomeni celoten sistem poslovanja med podjetji, na temelju franšizne pogodbe, ki je le podlaga oziroma bistvena sestavina tega sistema, ki ga dopolnjujejo tudi druge, s poslom povezane pogodbe. Franšiza pa je tisto, kar je urejeno s franšizno pogodbo, torej franšizni paket, ki je predmet pogodbe.

Pogodba o franšizignu ustvarja trajno poslovno sodelovanje med velikim gospodarskim subjektom in manjšim podjetjem ali samostojnim podjetnikom na drugi strani. Predmet pogodbe je franšizni paket, ki obsega vse pravice, know-how, intelektualno lastnino in drugo, kar dajalec prenaša na prevzemnika franšize. Dajalec ohrani pravico nadzora nad delovanjem in poslovanjem franšize, prevzemnik pa je dolžan plačevati denarno nadomestilo. Denarno nadomestilo je lahko zgolj pristopnina, ali pa redno nadomestilo, ki se plačuje mesečno ali letno, ali glede na ustvarjen promet. Prevzemnik je dolžan tudi skrbeti za poslovni ugled, rast in varovanje poslovne skrivnosti.

Oblike franšizinga

Produktni franšizing (Product Franchising) se nanaša na proizvodnjo in prodajo oziroma distribucijo enega ali več izdelkov z znamko dajalca franšizinga.

Čisti poslovni franšizing (Business Format Franchising) se od zgornjega razlikuje v tem, da gre zgolj za prodajo produkta ali storitev, ne pa za proizvodnjo.

Proizvodna licenca je prenos patentne licence ali znanja in se zato razlikuje od pogodbe o licenci. Najpogostejša je na področju pijač.

Franšizing podružnic je značilen za področja opravljanja storitev kot so nepremičninsko posredništvo, zavarovalne pogodbe, medicinske storitve ali arhitekturni biroji. Kakovosti in znanja v tem primeru ne prispeva dajalec franšizinga ampak posamezni zaposleni v podružnicah, dajalec pa sodelujoče zgolj povezuje v enoten sistem in zagotavlja geografsko pokritost, oglaševanje, materiale in drugo. Bistveno je, da vse podružnice uporabljajo blagovno znamko in delujejo s podobno vizijo.

Kvazifranšizing nastane tedaj, kadar se prevzemnik in dajalec dogovorita za prenos pravic, nato pa pogodbe ne podaljšata v celoti. Predmet pogodbe ostanejo le nekatere pravice, ki pa ne pomenijo bistva poslovne dejavnosti prevzemnika, ampak le manjši del. Na primer; kvazifranšizing uporablja restavracija s hitro hrano, ki sloni na določenem operacijskem sistemu za obdelavo vseh računov. Po poteku prvotne pogodbe obdrži ta sistem, čeprav ne obdrži logotipov, receptov, izgleda in drugih poslovnih skrivnosti.

Subfranšizing je oblika verižnega franšizinga, kjer gre za sistem vzajemnega nadzorovanja nad navpično vpletenimi podjetji.

Nasveti za mlade podjetnike

Franšizing je lahko odlična možnost za mlada podjetja in start-upe, saj gre za preverjen način poslovanja, ki omogoča hiter prodor na trg, posledično pa uspešno rast podjetij.

Pri odločanju o smotrnosti podjetniškega podviga v področje franšiz, je ključno razumevanje narave izdelka in poznavanje povpraševanja bodočih kupcev, zato je analiza trga bistvenega pomena.

Prednosti prevzema franšizinga so predvsem olajšane možnosti za vstop na trg, obsežna tehnična, izobraževalna in drugačna podpora dajalca franšizinga, vključenost v večji sistem omogoča nižje cene distribucije in zato tudi nižje stroške, dajalci franšize včasih obljubijo pomoč pri pridobivanju kapitala, vsi našteti razlogi pa v seštevku močno povečajo varnost investicije in zagotovila za uspeh v prihodnosti.

Vseeno pa ne gre zanemariti dejstva, da je prevzemnik franšize v podrejenem položaju in ima zato manj podjetniške svobode, saj je njegovo delo nadzorovano, nadrejeni pa pogosto pričakujejo določen rezultat. Pomembno je tudi to, da je prevzemik odvisen od ugleda znamke, saj lahko vsak škandal pripne znamki negativno konotacijo, ki bo vplivala na posamezne podjetnike, čeprav delujejo v ločenih poslovnih enotah.

Na spletni strani www.FransciseEurope.com je na ogled podroben seznam evropskih franšizingov, na voljo pa je tudi seznam najbolj dobičkonosnih in najbolj uspešnih: http://www.franchiseeurope.com/topfranchises/

Na spodnji povezavi pa lahko poiščete različne globalne franšize, razporejene glede na višino začetne investicije: http://www.franchise.org

Viri:

• P. Grilc, Pogodba o Franchisingu,

• www.franchise.org,

• www.franchiseeurope.com ,

• Povalej: Kako s franchisingom do dobička