Franšiza - franšizing

Franšiza – franšizing (Vir slike: Pixabay.com)

Franšiza – franšizing

Franchizing predstavlja enega izmed načinov poslovnega sodelovanja, ki omogoča širitev in prodor na nova tržišča z že obstoječimi znamkami. Za podjetnika, ki deluje v Sloveniji, je franšizing lahko odlična ideja za lastno podjetje ali start-up.
Franšiza - franšizing

Franšiza – franšizing (Vir slike: Pixabay.com)

Med najbolj znane franšize spadajo McDonalds, Subway, Intercontinental Hotels, UPS in drugi, tip poslovanja pa ni strogo zaprt, ampak ga je možno uporabiti v različnih panogah.

Pri pogodbi o franšizi gre za to, da ena stranka drugi proti plačilu odstopi pravico do uporabe franšiznega paketa, ki vsebuje blagovne in storitvene znamke, poslovno formulo, zunanji videz in druge pravice. V bistvu gre za širjenje znamke z drugim podjetjem, pri tem pa se zagotavlja enotna visoka kakovost, poslovna politika, ugled in način prodaje.

Pogodba o franšizi je inominatna pogodba, to pomeni, da pri nas, sicer pa tudi v mnogih drugih evropskih državah, ni zakonsko urejena. Razlog je sama narava pogodbe, saj se lahko pojavi v različnih oblikah in različnih kontekstih, zato je zelo fleksibilna in se hitro spreminja. To pa ne pomeni, da je poslovanje na temelju franšizne pogodbe nenadzorovano. V Evropskem prostoru namreč delujeta Evropska franšizna zveza (EFF) in Mednarodno združenje za franšizing, ki ustvarjata standarde na tem pravnem področju.

Za začetek je potrebno razlikovati med podobnimi pojmi; franšizing pomeni celoten sistem poslovanja med podjetji, na temelju franšizne pogodbe, ki je le podlaga oziroma bistvena sestavina tega sistema, ki ga dopolnjujejo tudi druge, s poslom povezane pogodbe. Franšiza pa je tisto, kar je urejeno s franšizno pogodbo, torej franšizni paket, ki je predmet pogodbe.

Pogodba o franšizignu ustvarja trajno poslovno sodelovanje med velikim gospodarskim subjektom in manjšim podjetjem ali samostojnim podjetnikom na drugi strani. Predmet pogodbe je franšizni paket, ki obsega vse pravice, know-how, intelektualno lastnino in drugo, kar dajalec prenaša na prevzemnika franšize. Dajalec ohrani pravico nadzora nad delovanjem in poslovanjem franšize, prevzemnik pa je dolžan plačevati denarno nadomestilo. Denarno nadomestilo je lahko zgolj pristopnina, ali pa redno nadomestilo, ki se plačuje mesečno ali letno, ali glede na ustvarjen promet. Prevzemnik je dolžan tudi skrbeti za poslovni ugled, rast in varovanje poslovne skrivnosti.

Oblike franšizinga

Produktni franšizing (Product Franchising) se nanaša na proizvodnjo in prodajo oziroma distribucijo enega ali več izdelkov z znamko dajalca franšizinga.

Čisti poslovni franšizing (Business Format Franchising) se od zgornjega razlikuje v tem, da gre zgolj za prodajo produkta ali storitev, ne pa za proizvodnjo.

Proizvodna licenca je prenos patentne licence ali znanja in se zato razlikuje od pogodbe o licenci. Najpogostejša je na področju pijač.

Franšizing podružnic je značilen za področja opravljanja storitev kot so nepremičninsko posredništvo, zavarovalne pogodbe, medicinske storitve ali arhitekturni biroji. Kakovosti in znanja v tem primeru ne prispeva dajalec franšizinga ampak posamezni zaposleni v podružnicah, dajalec pa sodelujoče zgolj povezuje v enoten sistem in zagotavlja geografsko pokritost, oglaševanje, materiale in drugo. Bistveno je, da vse podružnice uporabljajo blagovno znamko in delujejo s podobno vizijo.

Kvazifranšizing nastane tedaj, kadar se prevzemnik in dajalec dogovorita za prenos pravic, nato pa pogodbe ne podaljšata v celoti. Predmet pogodbe ostanejo le nekatere pravice, ki pa ne pomenijo bistva poslovne dejavnosti prevzemnika, ampak le manjši del. Na primer; kvazifranšizing uporablja restavracija s hitro hrano, ki sloni na določenem operacijskem sistemu za obdelavo vseh računov. Po poteku prvotne pogodbe obdrži ta sistem, čeprav ne obdrži logotipov, receptov, izgleda in drugih poslovnih skrivnosti.

Subfranšizing je oblika verižnega franšizinga, kjer gre za sistem vzajemnega nadzorovanja nad navpično vpletenimi podjetji.

Nasveti za mlade podjetnike

Franšizing je lahko odlična možnost za mlada podjetja in start-upe, saj gre za preverjen način poslovanja, ki omogoča hiter prodor na trg, posledično pa uspešno rast podjetij.

Pri odločanju o smotrnosti podjetniškega podviga v področje franšiz, je ključno razumevanje narave izdelka in poznavanje povpraševanja bodočih kupcev, zato je analiza trga bistvenega pomena.

Prednosti prevzema franšizinga so predvsem olajšane možnosti za vstop na trg, obsežna tehnična, izobraževalna in drugačna podpora dajalca franšizinga, vključenost v večji sistem omogoča nižje cene distribucije in zato tudi nižje stroške, dajalci franšize včasih obljubijo pomoč pri pridobivanju kapitala, vsi našteti razlogi pa v seštevku močno povečajo varnost investicije in zagotovila za uspeh v prihodnosti.

Vseeno pa ne gre zanemariti dejstva, da je prevzemnik franšize v podrejenem položaju in ima zato manj podjetniške svobode, saj je njegovo delo nadzorovano, nadrejeni pa pogosto pričakujejo določen rezultat. Pomembno je tudi to, da je prevzemik odvisen od ugleda znamke, saj lahko vsak škandal pripne znamki negativno konotacijo, ki bo vplivala na posamezne podjetnike, čeprav delujejo v ločenih poslovnih enotah.

Na spletni strani www.FransciseEurope.com je na ogled podroben seznam evropskih franšizingov, na voljo pa je tudi seznam najbolj dobičkonosnih in najbolj uspešnih: http://www.franchiseeurope.com/topfranchises/

Na spodnji povezavi pa lahko poiščete različne globalne franšize, razporejene glede na višino začetne investicije: http://www.franchise.org

Viri:

  • P. Grilc, Pogodba o Franchisingu,

  • www.franchise.org,

  • www.franchiseeurope.com ,

  • Povalej: Kako s franchisingom do dobička

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pot do uspešnega startupa: minimalno sprejemljiv produkt

Pot do uspešnega startupa: minimalno sprejemljiv produkt

Koncept minimalno sprejemljivega produkta (ang. Minimum Viable Product), znan tudi po kraticah MSP (ang. MVP), se je v svetu tehnoloških startupov pričel uveljavljati kmalu po tem, ko sta ga v ospredje postavila Steve Blank in Eric Ries. Več >

Video: Manoush Zomorodi: Kako lahko dolgčas vodi k najboljšim idejam

Video: Manoush Zomorodi: Kako lahko dolgčas vodi k najboljšim idejam

Se vam včasih najbolj ustvarjalne ideje porodijo med zlaganjem perila, pomivanjem posode ali lenarjenjem? Zakaj se to dogaja ter kakšna je povezava med dolgčasom in ustvarjalnostjo? Več >

Prenehajte skrbeti, da vam bodo vsi ukradli poslovno idejo

Prenehajte skrbeti, da vam bodo vsi ukradli poslovno idejo

Intenzivno medijsko poročanje o vsakem strmoglavljenem letalu ljudem vzbuja strah pred letenjem. Po drugi strani se ne bojijo vožnje z avtomobilom, čeprav statistike pravijo, da je slednja glede na prevožene kilometre veliko nevarnejša, kot vožnja z letalom. Toda kaj ima to s krajo ideje? Več >

3 nasveti za uspešno iskanje investitorjev

3 nasveti za uspešno iskanje investitorjev

Zbiranje sredstev je izjemno naporno in dolgotrajno početje – zahtevni sestanki s potencialnimi vlagatelji podnevi, mučno ukvarjanje s številkami ponoči. Čeprav vas lahko proces izčrpa, se ne smete predati. Mladim podjetnikom v iskanju investitorjev ponujamo nekaj nasvetov. Več >

Vstop v podjetništvo: 10 podjetniških napak

Vstop v podjetništvo: 10 podjetniških napak

Za vas smo izpostavili 10 zelo pogostih napak, ki se pripetijo podjetnikom pri ustanavljanju in vodenju podjetja. Članek predstavlja vodilo podjetnikom pri vstopu v svet podjetništva. Ne pozabite - na napakah se učimo! Več >

Vitko podjetništvo je primerno tako za profitno naravnana kot socialna podjetja

Vitko podjetništvo je primerno tako za profitno naravnana kot socialna podjetja

Veliko mladih podjetnikov porabi veliko časa in energije, da bi svojim strankam predstavili popoln izdelek – ko pa ga dejansko lansirajo, ugotovijo, da ga nihče ni pripravljen kupiti. Pravo nasprotje taki situaciji predstavlja metoda vitkega podjetništva katerega metodologije so uporabne za vse vrste podjetij: od profitno naravnanih, do socialnih in invalidskih podjetij. Več >

Fenomen naročniškega prodajnega modela

Fenomen naročniškega prodajnega modela

Podjetja, ki svojim naročnikom vsak mesec pošljejo škatlo s svojimi izdelki, uspešno izkoriščajo umetno inteligenco in individualizacijo ter spodbujajo trgovski sektor, ki v zadnjih letih stagnira. Naročniški prodajni model se tako lahko pohvali z več kot 1000-odstotno rastjo. Več >

Zaščita podjetniške ideje

Zaščita podjetniške ideje

Ste se domislili inovativne ideje za vaš bodoči startup? Razmišljate o novih kreativnih izdelkih in storitvah? Preden z idejo pohitite na Kickstarter ali pa o njej poveste prijateljem ob kavi, preberite spodnji članek. Več >

User persona: vživite se v svojega kupca

User persona: vživite se v svojega kupca

Bistvo vsakega uspešnega posla je poznavanje strank. To velja ne glede na to, ali gre za startup, freelancerja ali večje podjetje, za stranke doma ali v tujini. Dandanes enostavno moramo natančno poznati svoje stranke. User persona je tipični kupec oziroma uporabnik naše storitve. Več >

Kako doseči ujemanje produkta s trgom?

Kako doseči ujemanje produkta s trgom?

Mladi podjetniki se na svoji podjetniški poti zelo hitro srečajo s pojmom ujemanja produkta s trgom, ki ga je menda prvi uporabil Marc Andreessen iz podjetja Andreessen Horowitz. Vas zanima, kaj ta pojem sploh pomeni, kako ga izmeriti in kako lahko izboljša vaše poslovanje? Več >

Oznake:, ,
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki