Kolumna: Kako ustvariti podjetniški “mindset”?

O tej temi sem prelil že toliko črnila, da sem verjetno že na listi teroristov pri Greenpeaceu. Enostavno ne morem razumeti, kako se na določene kratkoročne ukrepe pri nas gleda, kot da bodo rešile slovensko gospodarstvo.

Medtem pa se zanemarja pozitivne dejavnike, ki ključno spreminjajo miselnost mladih in njihovo pripravljenost za to, da na tem področju dejansko nekaj spremenijo. Brez skrbi, v nadaljevanju bom bolj konkreten.

Ko človek opazuje, s katerimi industrijskimi panogami se pri nas ukvarja politika, katere gospodarske družbe se rešuje ali se jim podaljšuje agonija, pride do spoznanja, da se pri nas splača biti gradbenik, bankir, tekstilec in najbolj od vsega – uradnik.

Gradbeništvo se promovira kot enega od stebrov naše ekonomije, čeprav, iskreno, ne verjamem, da bi ta podjetja lahko preživela na trgu od leta 1991, če ne bi imeli nacionalnega programa izgradnje avtocest (ki smo ga pošteno preplačali tem zvezdam) in, če ne bi bilo državnih bank, ki bi gradbene projekte financirale tudi v času, ko zanje ni bilo več nobenega ekonomskega razloga. Gradbeništvo se je pač reševalo za vsako ceno, pa četudi je večina ljudi, ki so živeli od njega (številčno, ne po moči), zaslužen denar pošiljalo preko meja Slovenije in posledično od tega ni bilo pomembnejših širših ekonomskih učinkov za domače gospodarstvo.

Druga industrija, ki se jo v Sloveniji neumorno rešuje in podpira, predvsem pa je za noben denar nočemo izpustiti iz svojih rok, je bančništvo. Banke so sokrive za propad velikih gospodarskih sistemov, saj so po principu “s tujim po koprivah” mimo vseh varnostnih varovalk, ki so običajne za poslovne banke povsod po svetu, neumorno financirale neracionalne projekte. Banke so istočasno idealno skrivališče za ljudi brez hrbtenice. Svetovalec za podjetja denimo vso odgovornost prevali na kreditni odbor ter na upravo, ta se zgovarja na oddelek za upravljanje s tveganji, slednji pa zopet na kreditni odbor in tako dalje. Danes opazujemo, kako s policijskimi maricami prevažajo direktorje nasedlih podjetij, nisem pa še videl bankirja, ki bi odgovarjal za kredite, ki so bili dani na podlagi sumljivih zavarovanj.

Neodgovornost posameznika je pri tovrstnih velikih sistemih, med katere zlahka štejemo tudi državni uradniški aparat, ključna težava, ki je pripeljala v stanje ekonomske krize in ki nas bo pri iskanju izhoda iz tega stanja tudi najbolj ovirala. Državni uradnik, bančni uslužbenec in podobni profili ljudi namreč ne občutijo krize na način, kot jo občuti mali podjetnik, ko mu prihodki padejo za 50 odstotkov. Vsi sicer govorijo o trenutnih razmerah, vendar vikende in dopuste še vedno preživljajo na enak način kot prej. Njihov standard se ni poslabšal niti za en evro.

Preberite si tudi ostale MP kolumne.

Vprašali se boste, od kje sem vzel tekstilca? Spomnimo se reševanja Mure in nekaterih drugih obratov v Sloveniji. Vprašajmo se, koliko je dodana vrednost, ki jo ustvarijo ta podjetja v primerjavi z visokotehnološkim podjetništvom. Res pa je, da se taka podjetja državi (vsaki aktualni vladi) splača reševati, saj glas ene šivilje šteje točno toliko kot glas visoko plačanega programerja. S to razliko, da je šiviljo lažje pridobiti na svojo stran (morda zadostuje stisk roke in slika s predsednikom) in da predstavlja strošek reševanja ene šivilje morda petino stroška reševanja enega programerja. Ravno ti pa so ključni za našo državo, pa če si priznamo ali ne.

Priporočamo tudi kolumno: S čim se naj mladi podjetnik NE ukvarja

Iz lastnih izkušenj spoznavam dan za dnem, da ljudje, ki okusijo okolje tehnološkega podjetništva, iz njega zelo težko izstopijo. Ko vidijo pozitivno energijo in neslutene možnosti lastnega in korporativnega razvoja na mednarodnem trgu, pri tem pa spoznajo dejstvo, da so lahko sami kreatorji svoje usode, postanejo s tem obsedeni do te mere, da jih nobeno populistično napihovanje ne spravi več na ulico in k stavkam. Noben sindikalist jih ne more več izkoriščati za svoje interese in pri političnem opredeljevanju sledijo racionalnim dejavnikom. Eksternalije, ki jih podjetništvo prinaša s sabo, so veliko večje od takojšnjih ekonomskih učinkov za Slovenijo in čas bi bil, da se tega zavemo na vseh ravneh.

Avtor kolumne: Jure Mikuž, RSG Kapital

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Kolumna: Tehnologije, ki oblikujejo našo prihodnost

Kolumna: Tehnologije, ki oblikujejo našo prihodnost

Leto 2018 bo verjetno še en mejnik v razvoju IT. Hitrost, s katero se spreminja IT, se dodatno pospešuje, kar prinaša velike transformacije za gospodarstvo in celotno družbo. Nove tehnologije se širijo in postajajo del našega vsakdana. Umetna inteligenca je prisotna v naših pametnih telefonih, navidezna resničnost je na konferencah že običajen pojav. Tu so še chatboti, internet stvari, rešitve za strojno učenje, tehnologija blockchain in roboti, ki jih uporablja vse več podjetij in še bi lahko naštevali. Preberite več >>

Kolumna: insajderski pogled iz kripto industrije

Kolumna: insajderski pogled iz kripto industrije

Po podatkih Coindeska je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta s primarnimi izdajami kripto žetonov (ICO) zbranih za 6,3 mrd USD sredstev. Ta znesek presega vsoto vseh zbranih sredstev v letu 2017. Samo v januarju so slovenski ICO projekti (CargoX, X8Currency, InsurePal, Origin Trail in ostali) zbrali za več kot 50 mio EUR sredstev. Ponudba na kripto trgu v obliki ICO projektov torej obstaja, prav tako obstaja povpraševanje (investitorji). Površen opazovalec ICO industrije bi lahko na osnovi prej navedenih dejstev hitro sklepal, da je svoj ICO vedno lažje izpeljati. Ali je res tako? Preberite več >>

Od ideje do globalne platforme: zgodba o tem, kako je zavarovalništvo vstopilo v kriptovalute

Od ideje do globalne platforme: zgodba o tem, kako je zavarovalništvo vstopilo v kriptovalute

Vse odkar smo javno naznanili projekt InsurePal in pričeli z globalno kampanjo, sem prejel ogromno pohval, kritik pa tudi skeptičnih pogledov in vprašanj o tem, kako in zakaj smo zavarovalništvo »prestavili« na tehnologijo veriženja blokov. Preberite več >>

Kolumna: 9 nasvetov SmartNinje za vstop na avstrijski trg

Kolumna: 9 nasvetov SmartNinje za vstop na avstrijski trg

Opravili ste analizo trga in ugotovili, da je Dunaj pravi kraj za nadaljnjo širitev vašega podjetja. Ne nazadnje je to 2,5-milijonski trg; večji kot celotna Slovenija. V nadaljevanju bom opisal izkušnje, ki smo jih pri selitvi na Dunaj doživeli v ekipi SmartNinje. Preberite več >>

Kolumna: Pri 19 letih do svoje spletne trgovine

Kolumna: Pri 19 letih do svoje spletne trgovine

Spletno trgovino Top izbira sva ustanovila dva najboljša prijatelja. Že v prvem letniku srednje šole sva sanjala, da bova nekoč skupaj odprla podjetje. Želja je iz letnika v letnik naraščala, z njo pa so se rojevale tudi nove poslovne ideje. Preberite več >>

Kolumna: Digitalni trendi 2016

Kolumna: Digitalni trendi 2016

Zakaj je trinajsti januar čisto drugačen od denimo drugega oktobra? Morda imamo kakšno stranko več ali pa nujen elektronski naslov manj, a poslovno se ne razlikujeta dosti. Ali pač? Preberite več >>

Kolumna: orodje za razvoj brandov

Kolumna: orodje za razvoj brandov

Na svetovnem trgu založništva trenutno vlada poplava managerskih knjig, priročnikov in receptov, kako uspeti osebno in poslovno. A le peščica se jih uspe prebiti v ospredje in uveljaviti v poslovni praksi. K sreči se tudi okolje in tehnologija hitro spreminjajo, z njimi pa tudi vedenje potrošnikov. Preberite več >>

15 korakov, kako pustiti službo in ustanoviti svoje podjetje?

15 korakov, kako pustiti službo in ustanoviti svoje podjetje?

Skoraj vsak se kdaj znajde v situaciji, ko zaradi različnih razlogov v službi ne vidi več svetle prihodnosti. Žal se večina teh sprijazni s situacijo in še naprej nesrečni hodijo v službo, s tem pa delajo škodo tako sebi, kot tudi podjetju. Preberite več >>

Kolumna: Čez 3 leta bo ostal le performance marketing

Kolumna: Čez 3 leta bo ostal le performance marketing

Vikend je bil čas za kavice, nabiranje nove energije in Shawshank Redemption. Red, Andy in moja malenkost se družimo vsakič, ko želim potrditev, da se vztrajnost in jasen cilj splačata. Preberite več >>

Marketinška tehnologija prinaša prodajne rezultate

Marketinška tehnologija prinaša prodajne rezultate

Poznate marketinško avtomatizacijo in njene ključne prednosti? Kupec več kot 70% svoje nakupne poti opravi na spletu. Marketing automation vam omogoča, da ga na tej poti spremljate in mu prodate več! V nadaljevanju si lahko preberete, kaj je marketing automation in kakšne so ključne zmogljivosti. Preberite več >>

Oznake:, , ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje